Poziv vladi in odločevalcem: Zaščitimo naše otroke in mladostnike!
Analiza zdravstvenega stanja po epidemiji je nujnost; v sklopu le-te je visoka prioriteta analiza zdravstvenega stanja otrok in mladostnikov.
Poziv vladi in odločevalcem
Mi kot odgovorni odrasli in vi kot odgovorni voditelji moramo posledicam, povzročenim z nerazumnimi epidemičnimi ukrepi in krizo pogledati iskreno v oči in nemudoma poiskati rešitve. Nesporno je dejstvo, da je psihofizično stanje naših otrok in mladih zaskrbljujoče. Zahteva takojšnje ukrepanje, to kar smo od odgovornih pričakovali že takoj po zaključeni epidemiji, pa se ni zgodilo.
“Ne objemite babice in dedka, da ju ne okužite…”
NERAZUMNI IN NESMISELNI UKREPI SO POVZROČILI NEPREDSTAVLJIVE STISKE!
V času pandemije je bilo, povsem neutemeljeno in moralno nesprejemljivo, reševanje starejših položeno na pleča otrok in mladostnikov. Navkljub že aprila 2020 jasnim dejstvom, da otroci ne zbolevajo pogosto in šole niso žarišča okužb.
Zapiranje mladih v domove, omejevanje pravice do izobraževanja, socialno distanciranje skupaj z vsiljevanjem nošenja mask, testiranji in agresivnim spodbujanjem cepljenja mladih, prisilna ekranizacija in digitalizacija mladih (o nedvomno veliki povzročeni škodi pogosto spregovorijo športni pedagogi)
Gre za socialno medicinski eksperiment, ki ga mora celostno analizirati tudi slovenska družba. Prevzeti odgovornost in popraviti nastalo škodo, kar se jo še da.
Resne, celostne analize o posledicah epidemičnih ukrepov, in nadaljevanju krize z vojno, za tako pomembno področje kot so posledice na otrocih in mladostnikih, nimamo.
»V letu 2020 je bilo samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 % več mladostnikov po poskusu samomora in 50% več otrok in mladostnikov z motnjo hranjenja kot v letu pred tem. Žal je bila dostopnost do strokovnjakov s področja duševnega zdravja pred tem povečanjem nezadostna, s čakalnimi dobami za otroške psihiatre in klinične psihologe daljše od šestih mesecev, pogosto celo eno leto ali več. Sedaj pa so se razmere še poslabšale.« (dr. Marija Anderluh, dr. med., spec. otr. in mlad. psih.)
Čimprej moramo odgovoriti na naslednja vprašanja, poiskati rešitve in oblikovati načrt za sanacijo povzročenega stanja:
? Kakšen je porast
psihosomatskih obolenj, anksioznosti, depresije, prehranskih motenj, paničnih napadov, nasilja med mladimi (v vseh oblikah), samopoškodovanja, samomorilnih misli, odvisnosti, digitalne demence? Kakšne so posledice pomanjkanja telesne aktivnosti na njihov razvoj?
? Kako nepopravljive so
stiske in travme, ki so nastale kot posledica karanten, izolacij za štirimi stenami (otroci so bili prepogosto žrtve zlorab, nasilja vezano na porast alkoholizma, depresije odraslih), kako je na njih vplivala ekonomsko gospodarska kriza (porast revščine)?
? Kako prezasedene in težko
dostopne pomoči potrebnim so strokovne službe? Kako polni oddelki otroške in mladostniške psihiatrične oskrbe kot pred krizo človečnosti? Kakšna strokovna pomoč je v resnici mladim na voljo? Množično izdajanje receptov za pomirjevala in antidepresive, ni terapija, ki bo odpravila njihove stiske.
? Kako Ministrstvo za šolstvo
sistemsko rešuje problematiko in težave s katerimi so vsakodnevno soočeni učitelji, strokovne službe in ravnatelji? Rezultati analize, ki jo zahtevamo, bi morali biti implementirani v predlog novele Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli.
Analiza zdravstvenega stanja po epidemiji je nujnost; v sklopu le-te je visoka prioriteta analiza zdravstvenega stanja otrok in mladostnikov.
In memoriam
Poziv k zaščiti otrok in mladostnikov posvečamo velikemu Človeku, soborcu za pravice otrok in mladostnikov, ki nas je 4.9.2023 mnogo prezgodaj zapustil, dragemu Petru Žureju, edinemu ravnatelju v Sloveniji, ki se je postavil za pravice otrok, neomajno in srčno vztrajal in tvegal svojo kariero.
Poziv sta pripravili Bojana Pustinek, prof. zgod. in soc. in Esmeralda Vidmar, univ. dipl. teol. s podporo in v sodelovanju z ZVIZ Sonce in skupino Odgovoren za zdravje.
Prvopodpisani po abecednem redu:
Adina Deucman, prof. ang. in geo.
Blaž Filipič, univ. dipl. bioteh.
Ula Gojo, univ. dipl. lit. komp., prof, spa. special. transakcijsko analitične psihoterapije
Biserka Ilin, dr. med, spec. psih., pedopsih., in psihoterapevt
Marko Kous, org. socialne mreže
Polonca Krobat, dipl. vzg., mag. mang.
dr. Karmen Pevc, zakonska in družinska terapija
Ljiljana Radosavljević, prof. matematike in slovenščine
Andraž Stevanovski, mag. prof. slov., mag. prim. knjiž., mag. južnoslov.