ALI SO CEPIVA PROTI C-19 VARNA?

Cepiva proti covid-19 so bila razvita v naglici in pod pritiskom reševanja zdravstva pred preobremenjenostjo in kolapsom. Navadno klinična preizkušanja novih cepiv trajajo več let, cepiva proti covidu-19 pa so dobila pogojno dovoljenje za uporabo po manj kot 6 mesecih kliničnih preizkušanj, čeprav gre za novo tehnologijo izdelave cepiv, ki je potencialno nevarna. Pristojni sicer trdijo, da naj resnih neželenih posledic ne bi bilo oziroma naj bi bile zelo redke. Kljub temu ljudje ne zaupajo cepivom proti kovidu, saj se je v Sloveniji s tremi odmerki cepilo le 31% in s štirimi odmerki le 4% prebivalcev (vir: NIJZ).

Kaj to pomeni z vidika varnosti za zdravje ljudi, še danes ni znano. Varnostne študije, ki so jih pripravili proizvajalci cepiv, so pomanjkljive ali celo ne obstajajo. Resnih analiz in primerjav zdravja cepljenih in necepljenih pristojne institucije ne izvajajo, pa čeprav so podatki o cepilnem statusu za vsakega prebivalca enostavno dostopni. Statistike s celega sveta kažejo visoko presežno smrtnost tudi v letih 2022 in 2023, ko bi morala biti kovidna zdravstvena kriza, na podlagi napovedane učinkovitosti cepiv, že končana.

Statistični podatki EU (vir: EUROMOMO) kažejo, da je presežna smrtnost večja v državah z višjo precepljenostjo in nižja ali negativna v manj precepljenih državah.

Ena redkih držav, ki ažurno spremlja statistiko okužb, hospitalizacij in smrti cepljenega in necepljenega dela populacije, je Velika Britanija (ONS). Na osnovi teh podatkov je Šorli s sodelavci izračunal statistično primerjavo smrti cepljenih in necepljenih v VB v letu 2021 in ocenil, da je bilo med cepljenimi za 14.5% več umrlih (vir).

Številni strokovnjaki opozarjajo na pretečo nevarnost zdravstvene, socialne in gospodarske krize zaradi dolgoročnih posledic vnosa genskih pripravkov in pozivajo k ukrepanju. Ugotovitve svojih raziskav in klinične prakse so maja 2023 predstavili v Evropskem parlamentu in bili jasni: vodenje odziva na epidemijo, vključno s cepivi proti covidu-19, je bilo strokovno neupravičeno, katastrofa za javno zdravje in ima elemente kaznivega dejanja (glej Povzetek 3. mednarodnega vrha o kovidu).

Varnostne študije cepiv proti covidu-19

Vsa cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena in odobrena po izrednem postopku, ki je trajal približno 6 mesecev.

Pfizer je prve tri faze kliničnih preizkušanj zaključil novembra 2020 in to objavil na svoji spletni strani. Na dnu objave je izjavil, da za morebitne podatke in analize v prihodnosti, ki bi lahko imele drugačne ugotovitve, ne odgovarja (vir). Istega dne je ukinil kontrolno skupino necepljenih in na ta način zelo verjetno prikril razliko med cepivom in placebom. (vir: Poročilo o Pfizerjevi dokumentaciji).

Resnih varnostnih tveganj ni navedel, vendar podroben pregled klinične dokumentacije podjetja Pfizer kaže, da je bilo v skupini cepljenih opazno več srčnih infarktov kot med necepljenimi, kar je potrdila tudi neodvisna forenzična analiza Pfizerjeve dokumentacije (vir: Mihcels s sod., 2023).

Številne neželene posledice so se pokazale šele po začetku množičnega cepljenja, a jih ne proizvajalci cepiv ne javno zdravstvene agencije niso jemale resno.

V ameriškem prosto dostopnem sistemu za beleženje neželenih posledic po cepljenju (ang. VAERS), so po začetku cepljenja proti kovidu zabeležili izreden porast smrti.

Potem, ko so bila cepiva decembra 2020 pogojno odobrena za uporabo, spremljanje varnosti ni bila glavna skrb proizvajalcev cepiv, zagotovo ne za Pfizer. Dvajsetega novembra 2020, istega dne, ko je zaključil tretjo fazo kliničnih preizkušanj, je z Evropsko komisijo v imenu držav članic sklenil Pogodbo o dobavi cepiv. V njej je jasno navedeno, da “sodelujoča članica priznava, da dolgoročni učinki in učinkovitost cepiva trenutno niso znani in da lahko obstajajo škodljivi učinki cepiva, ki trenutno niso znani“ (glej prevod in original naročilnice). Spremljanje dolgoročnih varnostnih podatkov bi moralo zato toliko bolj zanimati pristojne institucije in stroko.

Pfizerjeva dokumentacija objavljena po sodnem nalogu

Podatki kliničnih preizkušanj proizvajalcev cepiv so bili javnosti nedostopni vse do začetka leta 2022, ko je ameriška zvezna agencija FDA, na podlagi sodne odločbe, morala začeti objavljati Pfizerjevo dokumentacijo, ki jo je želela javnosti prikrivati še naslednjih 55 let.

Tako Pfizer kot ameriška Zvezna agencija za zdravila in hrano (FDA) sta vedela za številna varnostna tveganja, ki so lahko posledica nove tehnologije “cepiv”, nista pa se ukvarjala z nadaljnjim raziskovanjem teh primerov.

Že v času kliničnih raziskav so vedeli, da cepiva poškodujejo srce zdravih oseb, da cepivo ne ostane na mestu vboda in se nevarni lipidni nanodelci kopičijo v možganih, jetrih, nadledvičnih žlezah in jajčnikih. Vedeli so tudi, da se mRNK iz cepiva lahko prenaša z ene osebe na drugo preko stika s kožo, dihanjem in spolnimi tekočinami, zaradi česar je lahko necepljena oseba izpostavljena »cepivu iz okolja« in, da se lahko mRNK v procesu retropozicije vgradi v naš genom.

Študija o biodistribuciji nanolipidnih delcev, ki se v mRNK cepivih uporabljajo za stabilizacijo mRNK, je jasno pokazala, da sestavine cepiva ne ostanejo na mestu vboda, ampak potujejo po krvi in prestopijo pregrado iz krvi v vitalne organe. Po 48 urah od odmerka so bili nanolipidni delci v jetrih, vranici, jajčnikih in nadledvični žlezi.

Tabela: Biološka distribucija nanolipidnih delcev v jetrih in nadledvični žlezi (Vir: Povzetek farmakokinetičnih študij v Pfizerjevi klinični dokumentaciji)

V dvanajstih tednih od začetka množičnega cepljenja (1.12.2020 – 28.02.2021) je Pfizer prejel skoraj 159.000 poročil o številnih neželenih stranskih učinkih, od tega 1.200 smrti zaradi kapi, krvavitev, krvnih strdkov, embolije, nevroloških bolezni, demence. Vedel je, da je imelo več kot 1.000 otrok v poskusni skupini cepljenih več resnih neželenih posledic in da so preizkušanci, ki so spočeli otroka, v 80% primerov otroka izgubili. Vedeli so, da LND poškodujejo placento in povzročijo prezgodnji porod in da lahko lipidni nanodelci v materinem mleku poškodujejo in tudi ubijejo otroka (vir: Kumulativna analiza neželenih posledic po začetku prometa z PF-07302048). Za kar 20.000 primerov oseb, ki so poročale o neželenih dogodkih, končni izid ni bil znan (ozdravljen/ni ozdravljen/umrl).

Dokumentacija je razkrila tudi, da je Pfizer v cepivo vstavil modificirano RNK (modRNA), ki ima uridine zamenjane s psevdouridini in ne običajno mRNK, ki se hitro razgradi. Naše lastne mRNK molekule se stalno prepisujejo v DNK in te se nato vgradijo v genom, zato obstajajo obrambni mehanizmi, ki te vložke tudi stalno odstranjujejo. Ni znano, kako je z mRNK ali modRNK iz cepiva.

Vemo, da bolj stabilna RNK omogoči bolj trajno in stabilno proizvodnjo S-proteina v celicah organov in tkiv, prav zato pa lahko predstavlja tudi večje varnostno tveganje za zdravje ljudi, mogoče dolgotrajne posledice in pomanjkljivosti imunskega odziva na druge viruse in bolezni, npr. raka.

Kljub temu Pfizer ni nikoli preveril, koliko časa se proizvodnja S-proteina pri cepljeni osebi nadaljuje, naše Javne agencije za zdravila ta podatek ni zanimal.

Nova cepiva proti covidu-19 temeljijo na genski tehnologiji, ki v telesu ne sproži samo imunskega odziva, kot tradicionalna cepiva, ampak tudi proizvodnjo S-proteina, kar predstavlja njihovo farmakološko delovanje. Čeprav so registrirana kot cepiva, delujejo kot zdravila, za katera veljajo višji varnostni standardi kot za cepiva, vendar pa rigorozne študije niso bile izvedene (glej posnetek Manjkajoče študije mRNK cepiv).

Imunološki mehanizmi poškodb z genskimi cepivi

Mehanizem poškodbe zaradi genskih cepiv je enostaven – naš imunski sistem napade in uniči celice, ki izražajo tuje antigene. Zagovorniki teh cepiv običajno trdijo, da naj bi bilo izražanje tujega S-proteina kratkotrajno in omejeno predvsem na mesto vboda v mišico, zato naj ne bi pričakovali resnih neželenih reakcij. Vendar to ne drži, saj lahko mRNK v lipidnih ovojnicah pride najprej v limfni in nato v krvni obtok, od tu pa vstopi v endotelijske celice, ki začnejo proizvajati beljakovino bodice. Imunski sistem takšno celico prepozna kot tujek in jo uniči, pri čemer poškoduje endotelij. Poškodovane endotelijske celice se odluščijo, kar omogoči uhajanje delcev cepiva v sosednja tkiva. Globlje plasti žilne stene so izpostavljene krvi, kar sproži zlepljanje trombocitov in strjevanje krvi.

Konec leta 2021 so prve neodvisne raziskave dokazale S-protein v krvnem obtoku prejemnikov cepiv že isti dan po prejemu odmerka (vir: Ogata, 2021). Kasnejše študije so dokazale, da je S-protein prisoten v krvi cepljenih tudi več mesecev. Bansal in sodelavci (vir) so zaznali najvišje ravni S-proteina dva tedna po prvem odmerku cepiva, ki so se začele nižati po štirih mesecih po drugem odmerku. Röltgen s sodelavci (vir) je S-protein zaznal v bezgavkah še 60 dni po drugem odmerku, skupaj z mRNK, ki kodira bodico. Brogna in Cristoni pa sta ugotovila prisotnost S-proteina v krvi cepljenih še 6 mesecev po zadnjem odmerku, medtem ko necepljeni in prebolevniki S-proteina niso imeli v vzorcih krvi (vir).

Slika: Poškodbe ožilja in strjevanje krvi zaradi mRNK cepiv (Vir: mRNK vaccine toxicity, M. Palmer, S. Bhakdi. 2023, Doctors for Covid Ethics, str. 40)

Nekateri strokovnjaki so si začeli zastavljati vprašanja o tem, ali lahko dolgotrajno izražanje S-proteina pri cepljenih pripelje do negativne učinkovitosti cepiva, neželenih posledic in poškodb (npr. Trougakos, 2022). V krvi cepljene osebe je podobno število S-proteinov, kot jih ima oseba s težkim potekom kovidne bolezni in veliko več kot oseba z blagim potekom bolezni, kjer okužba ostane v dihalih.

S-protein po cepljenju z mRNK cepivi nastaja v telesu neznano dolgo, zato lahko sklepamo, da pride do visokih in toksičnih koncentracij v tkivih, ki izražajo S-protein (vir: Cosentino, 2022), kot npr. pri nenadnem miokarditisu po prejemu odmerka (vir: Yonker, 2023).

Problematika izražanja S-proteina je manj akutna pri adenovirusnih vektorskih genetskih cepivih, saj lahko protitelesa nevtralizirajo genetsko spremenjen adenovirus. Tega seveda ne gre razumeti kot odobritev vektorske tehnologije adenovirusov; tudi ta cepiva proti virusu covid-19 so povzročila resne neželene dogodke (krvne strdke), zaradi česar so nekatere države prepovedale ali omejile njihovo uporabo.

Proizvajalci so mRNK v cepivu spremenili tako, da je bolj stabilna (modRNA) in jo zapakirali v nanolipidni ovoj. Na ta način je prejemnik cepiva dalj časa izpostavljen genski terapiji, ki neznano dolgo spodbuja izražanje toksičnega S-proteina v celicah. Poleg avtoimunskega napada na celice tkiv in organov, ki izražajo S-protein, lahko dolgotrajno izražanje S-proteina s svojimi prionogenimi sekvencami sproža nevrodegenerativne bolezni, ki se bodo izrazile šele v nekaj letih. Proizvajalec cepiv se s tem ne ukvarja, kupcev oz. prejemnikov cepiv pa to očitno ne zanima, saj brez resnih dokazov trdijo, da so genska cepiva varna.

Neodvisne histopatološke preiskave

Temeljni mehanizem poškodb s cepivi proti covidu-19 je splošen: beljakovina bodice (S-protein) lahko spodbuja strjevanje krvi in vnetje. Vendar dokazi kažejo, da hudo, razširjeno in trajno poškodbo tkiv in krvnih žil večinoma povzroča imunski napad na celice, ki proizvajajo beljakovine bodice, podobno, kot se zgodi pri raku.

Edini način, kako lahko zagotovo trdimo, da gre za resno poškodbo po cepljenju proti covidu-19 ali ne, so histopatološke obdukcije tkiv, ki lahko prepoznajo, ali S-protein izvira iz cepiva ali iz virusa. S tem se izognemo posploševanju, da je za posledice kriva okužba z virusom ali druge bolezni.

Ustrezne obdukcije bi lahko odgovorile na vprašanje, ali so nenadne in nepričakovane smrti, nenadne bolezni in poslabšanje zdravja posledica genskih cepiv.

S-protein, ki ga kodira mRNK cepivo, in S-protein, ki pride v telo z virusom, nista identična, zato lahko z metodo kontrastnega barvila patologi ugotovijo, ali je S-protein v tkivih posledica cepiva ali virusa. Pionir na tem področju, pokojni nemški prof. Arne Burkhardt, je ugotovil, da lahko napad imunskih celic ubijalk na celice, ki izražajo S-protein, povzroči nepopravljivo škodo na vitalnih organih, nenadno bolezen in smrt. Ugotovitve svojih raziskav je predstavil na 3. mednarodnem vrhu o kovidu v Evropskem parlamentu (glej posnetek Poškodbe po cepljenju proti covidu-19).

Na enak način je z metodo kontrastnega barvanja vzorcev tkiv patolog Ryan Cole dokazal, da so številni primeri nenadnega raka in agresivnega raka, ki je v porastu, posledica poškodbe po cepljenju (glej posnetek: Cepiva proti kovidu in rak)

Slika: Izražanje S-proteina v kapilarah, manjših arterijah in venah (primer 25). prof. Arne Burkhardt

Genotoksičnost mRNK cepiv

Tehnologija novih cepiv je zelo zapletena in tehnološko dovršena, vseeno pa se lahko v množični proizvodnji pojavijo odstopanja kakovosti. Evropska agencija za zdravila je opomnila podjetji Pfizer in Moderna, da uporabljata nezanesljive metode odstranjevanja plazmidne DNK ob zaključku proizvodnje, ne da bi jima naložila, da to popravita, pač pa jima je vseeno izdala dovoljenje za redni promet (vir: mRNA vaccine toxicity, str. 58, 60). Že majhna kontaminacija s plazmidno DNK, ki se uporablja v postopku proizvodnje mRNK cepiva, lahko pomeni veliko tveganje za prejemnika cepiv, saj se lahko zapiše v njegov genom.

Druga težava so drobci RNK v cepivu. Ključni problem za proizvajalce cepiva je stabilizacija hitro razgradljive mRNK. Že manjša razgradnja kjerkoli vzdolž verige lahko upočasni ali prekine pravilno prepisovanje in povzroči nepravilno izražanje ciljnega antigena (vir: Crommelin, 2021). To pomeni, da ne moremo z gotovostjo vedeti, katero beljakovino proizvaja razdrobljena RNK.

Do danes ni jasno, ali se mehanizem vgradnje sintetične RNK zgodi tudi pri živem človeku in kaj to v resnici pomeni.

Ugotovitve študije (vir), izvedene na laboratorijskih živalih, da se mRNK iz cepiva Pfizer-BioNTech, že v šestih urah po prejemu odmerka, v celicah jeter prepiše v živalsko DNK, so zaskrbljujoče. Namesto resnih varnostnih študij, nam pristojni zagotavljajo, da so cepiva proti covidu-19 varna.

 

Nosečnost in cepiva proti covidu-19

Za uporabo cepiv proti covidu-19 med nosečnostjo ni na voljo prepričljivih kliničnih podatkov, saj so bile nosečnice izključene iz sodelovanja v kliničnih študijah.

Februarja 2021, ko je ameriški CDC brez kakršnih koli dokazov o varnosti odobril cepivo mRNA za nosečnice in dojenčke, starejše od 6 mesecev, je družba Pfizer nenadoma ustavila randomizirano preiskavo na nosečnicah. Študija je bila sprva predvidena za vključitev 4000 žensk, vendar se je Pfizerju prijavilo le 349 nosečnic, nato pa so nabor preizkušank popolnoma ustavili. Proizvajalec cepiva še ni razkril podatkov o svoji študiji.” (vir: CHD)

Nekatere študije vpliva mRNK cepiv za covid-19 pri nosečnicah se bodo končale v prihodnosti, to je 30. 5. 2024 (študija NCT04765384) in 31. 12. 2026 (študija NCT04705116), medtem pa demografski podatki statističnega urada RS za prvo polovico leta 2022 kažejo 225-odstotno povečanje mrtvorojenih otrok po začetku cepljenja nosečnic s cepivi proti covidu-19.

NE BODI TIHO, POVEJ SVOJO ZGODBO TUDI TI!

Če se je vam ali vašim bližnjim zdravje po cepljenju proti C-19 poslabšalo in ste prepričani ali sumite, da je prejeto cepivo (deloma) vzrok za vaše težave, nam sporočite. Če boste izrecno dovolili, bomo vašo zgodbo (anonimno) objavili na strani s Pričanji.