ALI SO CEPIVA PROTI C-19 VARNA?
‘Cepiva’ proti Covidu-19 so bila razvita v naglici in pod pritiskom z argumentom reševanja zdravstva pred preobremenjenostjo in kolapsom. Navadno klinična preizkušanja novih cepiv trajajo več let, ‘cepiva’ proti Covidu-19 pa so dobila pogojno dovoljenje za uporabo po manj kot 6 mesecih kliničnih preizkušanj, čeprav gre za novo tehnologijo izdelave cepiv, s katero nimamo izkušenj in ki je potencialno nevarna. Pristojni sicer trdijo, da naj resnih neželenih učinkov ne bi bilo oziroma naj bi bile zelo redke. Kljub temu ljudje ne zaupajo ‘cepivom’ proti Covidu-19 saj se je v Sloveniji s tremi odmerki cepilo le 31% in s štirimi odmerki le 4% prebivalcev (vir: NIJZ).
Kaj to pomeni z vidika varnosti za zdravje ljudi, še danes ni znano. Varnostne študije, ki so jih pripravili proizvajalci cepiv, so pomanjkljive ali celo ne obstajajo. Resnih analiz in primerjav zdravja cepljenih in necepljenih pristojne institucije ne izvajajo, pa čeprav so podatki o cepilnem statusu za vsakega prebivalca enostavno dostopni. Statistike s celega sveta kažejo visoko presežno smrtnost tudi v letih 2022 in 2023, ko bi morala biti zdravstvena kriza zaradi Covida-19, na podlagi napovedane učinkovitosti cepiv, že končana.
Statistični podatki EU (vir: EUROMOMO) kažejo, da je presežna smrtnost večja v državah z višjo precepljenostjo in nižja ali negativna v manj precepljenih državah.
Ena redkih držav, ki ažurno spremlja statistiko okužb, hospitalizacij in smrti cepljenega in necepljenega dela populacije, je Velika Britanija (ONS). Na osnovi teh podatkov je Šorli s sodelavci izračunal statistično primerjavo smrti cepljenih in necepljenih v VB v letu 2021 in ocenil, da je bilo med cepljenimi za 14.5% več umrlih (vir).
Številni strokovnjaki opozarjajo na pretečo nevarnost zdravstvene, socialne in gospodarske krize zaradi dolgoročnih posledic vnosa genskih pripravkov v organizem in pozivajo k ukrepanju. Ugotovitve svojih raziskav in klinične prakse so maja 2023 predstavili v Evropskem parlamentu in bili jasni: vodenje odziva na epidemijo, vključno s cepivi proti covidu-19, je bilo strokovno neustrezno, katastrofa za javno zdravje in ima elemente kaznivega dejanja (glej Povzetek 3. mednarodnega vrha o kovidu).
Varnostne študije cepiv proti covidu-19
Vsa cepiva proti Covidu-19 so bila preizkušena v postopku, ki je trajal 6 mesecev, in odobrena po izrednem postopku.
Pfizer je prve tri faze kliničnih preizkušanj zaključil novembra 2020 in to objavil na svoji spletni strani. Na dnu objave je izjavil, da za morebitne podatke in analize v prihodnosti, ki bi lahko imele drugačne ugotovitve, ne odgovarja (vir). Istega dne je ukinil kontrolno skupino necepljenih in na ta način zelo verjetno prikril razliko med cepljenimi in necepljenimi. (vir: Poročilo o Pfizerjevi dokumentaciji).
Pfizer resnih varnostnih tveganj ni navedel, vendar podroben pregled klinične dokumentacije podjetja kaže, da je bilo v skupini cepljenih opazno več srčnih infarktov kot med necepljenimi, kar je potrdila tudi neodvisna forenzična analiza Pfizerjeve dokumentacije (vir: Mihcels s sod., 2023).
Številne neželeni učinki so se pokazali šele po začetku množičnega cepljenja, a jih niti proizvajalci ‘cepiv’ niti javno zdravstvene agencije niso jemale resno.
V ameriškem prosto dostopnem sistemu za beleženje neželenih učinkov po cepljenju (ang. VAERS), so po začetku cepljenja proti Covidu-19 zabeležili izreden porast smrti.
Potem, ko so bila cepiva decembra 2020 pogojno odobrena za uporabo, spremljanje varnosti ni bila glavna skrb proizvajalcev cepiv. Dvajsetega novembra 2020, istega dne, ko je Pfizer zaključil predvidena testiranja, je Evropska komisija v imenu držav članic s podjetjem sklenila Pogodbo o dobavi cepiv. V njej je jasno navedeno, da “sodelujoča članica priznava, da dolgoročni učinki in učinkovitost cepiva trenutno niso znani in da lahko obstajajo škodljivi učinki cepiva, ki trenutno niso znani“ (glej prevod in original naročilnice). Spremljanje dolgoročnih varnostnih podatkov bi moralo zato toliko bolj zanimati pristojne institucije in stroko. Žal temu ni tako.
Pfizerjeva dokumentacija objavljena po sodnem nalogu
Podatki kliničnih preizkušanj proizvajalcev cepiv so bili javnosti nedostopni vse do začetka leta 2022, ko je ameriška zvezna agencija FDA, na podlagi sodne odločbe, morala začeti objavljati Pfizerjevo dokumentacijo, ki jo je želela javnosti prikrivati še naslednjih 55 let.
Tako Pfizer kot ameriška Zvezna agencija za zdravila in hrano (FDA) sta vedela za številna varnostna tveganja, ki so lahko posledica nove tehnologije ‘cepiv’, nista pa se ukvarjala z nadaljnjim raziskovanjem teh primerov, čeprav je to njihova zakonska dolžnost.
Proizvajalci teh preparatov so na podlagi podatkov iz kliničnih raziskav vedeli, da ‘cepivo’ ne ostane na mestu vboda, temveč se razširi po celotnem organizmu, in da se se nevarni oz. toksični lipidni nanodelci kopičijo v srcu, možganih, jetrih, nadledvičnih žlezah in jajčnikih. Vedeli so, da se lahko mRNK vgradi v naš genom. Vedeli so tudi, da se spike proteini cepljenih z mRNK ‘cepivi’ lahko prenašajo z ene osebe na drugo preko stika s kožo, dihanjem in spolnimi tekočinami, zaradi česar je lahko necepljena oseba izpostavljena ‘cepivu iz okolja’.
Študija o biodistribuciji nanolipidnih delcev, ki se v mRNK »cepivih« uporabljajo za stabilizacijo genetskega materiala, je jasno pokazala, da sestavine cepiva ne ostanejo na mestu vboda, ampak potujejo po krvi ter limfi in tako pridejo do vseh organov. Prestopijo tudi možgansko žilno pregrado in tako pridejo v možgane.
Tabela: Biološka distribucija nanolipidnih delcev v jetrih in nadledvični žlezi (Vir: Povzetek farmakokinetičnih študij v Pfizerjevi klinični dokumentaciji)
V dvanajstih tednih od začetka množičnega cepljenja (1.12.2020 – 28.02.2021) je Pfizer prejel skoraj 159.000 poročil o številnih neželenih stranskih učinkih, od tega 1.200 o smrtih zaradi kardiovaskularnih boleznih, možganske kapi, krvavitev, krvnih strdkov v različnih delih telesa, pljučne embolije in nevroloških bolezni. Vedel je, da je imelo več kot 1.000 otrok v poskusni skupini cepljenih več resnih neželenih posledic. Znano je bilo tudi to, da lipidni nanodelci poškodujejo placento ter se nosečnosti cepljenih mater pogosto končajo s splavom, prezgodnjim porodom ali mrtvorojenimi otroki. Vedeli so, da lahko lipidni nanodelci v materinem mleku poškodujejo in tudi življenjsko ogrozijo otroka (vir: Kumulativna analiza neželenih posledic po začetku prometa z PF-07302048). Za kar 20.000 primerov oseb, ki so poročale o neželenih dogodkih, končni izid ni bil znan (ozdravljen/ni ozdravljen/umrl).
Dokumentacija je razkrila tudi, da je Pfizerjevo ‘cepivo’ ni bil le mesenger RNK temveč modificiran RNK, namreč so naravno aminokiselino uridin nadomestili s sintetično, organizmu tujo, aminokiselino pseuridin, ki je upočasnil razgradnjo genetskega materiala vbrizganega z »cepivi«. To je povečalo tveganje prepisa mRNK v DNK in vgradnjo v naš genom, kar je zelo tvegano.
Vemo, da bolj stabilna modificirana RNK omogoči bolj trajno proizvodnjo S-proteina v celicah tkiv, prav zato pa lahko predstavlja večje varnostno tveganje za zdravje ljudi, mogoče dolgotrajne posledice in pomanjkljivosti imunskega odziva na druge viruse oz. mikrorganizme viruse in raka.
Kljub temu Pfizer ni nikoli preveril, koliko časa traja proizvodnja S-proteina pri cepljeni osebi, naše Javne agencije za zdravila ta podatek ni zanimal.
Nova ‘cepiva’ proti Covidu-19 temeljijo na genski tehnologiji, ki v telesu ne sproži samo imunskega odziva, kot tradicionalna cepiva, ampak tudi proizvodnjo S-proteina, kar predstavlja njihovo farmakološko delovanje. Čeprav so registrirana kot cepiva, delujejo kot zdravila, za registracijo katerih so predpisani višji varnostni standardi kot za cepiva, vendar pa ustrezne študije niso bile izvedene (glej posnetek Manjkajoče študije mRNK cepiv).
Imunološki mehanizmi poškodb z genskimi cepivi
Mehanizem povzročitve poškodbe zaradi genskih preparatov je enostaven – naš imunski sistem napade in uniči celice, ki sintetizirajo tuje antigene in jih imajo na svojih celičnih ovojnicah. Zagovorniki teh ‘cepiv’ običajno trdijo, da naj bi bila sinteza tujega S-proteina kratkotrajna in omejena predvsem na mesto, kjer se vbrizga v mišico, zato naj ne bi pričakovali resnih neželenih reakcij. Vendar to ne drži, saj mRNK v lipidnih ovojnicah pride v limfni in krvni obtok, od tu pa vstopi v endotelne celice ožilja, ki začnejo proizvajati beljakovino bodice. Imunski sistem takšno celico prepozna kot tujek in jo uniči, pri čemer nastane poškodba endotela (plast celic, ki prekriva notranjo površino ožilja). Poškodovane endotelne celice se odluščijo z žilne stene in na tem mestu pride do strjevanja krvi in nastajanja krvih strdkov.
Konec leta 2021 so prve neodvisne raziskave dokazale prisotnost S-proteina v krvnem obtoku prejemnikov cepiv že isti dan po prejemu odmerka (vir: Ogata, 2021). Kasnejše študije so dokazale, da je S-protein prisoten v krvi cepljenih tudi več mesecev. Bansal in sodelavci (vir) so zaznali najvišje ravni S-proteina dva tedna po prvem odmerku cepiva, ki so se začele nižati štiri mesece po drugem odmerku. Röltgen s sodelavci (vir) je S-protein zaznal v bezgavkah še 60 dni po drugem odmerku, skupaj z mRNK, ki kodira sintezo S-proteina. Brogna in Cristoni sta ugotovila prisotnost S-proteina v krvi cepljenih še 6 mesecev po zadnjem odmerku, medtem ko necepljeni in prebolevniki S-proteina v vzorcih krvi niso imeli (vir).
Slika: Poškodbe ožilja in strjevanje krvi zaradi mRNK cepiv (Vir: mRNK vaccine toxicity, M. Palmer, S. Bhakdi. 2023, Doctors for Covid Ethics, str. 40)
Nekateri strokovnjaki so si začeli zastavljati vprašanja o tem, ali lahko dolgotrajna sinteza S-proteina pri cepljenih pripelje do negativne učinkovitosti cepiva, neželenih stranskih učinkov in poškodb (npr. Trougakos, 2022). V krvi cepljene osebe je podobno število S-proteinov, kot jih ima oseba s težkim potekom kovida in veliko več kot oseba z blagim potekom, kjer okužba ostane v dihalih.
Problematika toksičnosti S-proteina je manj akutna pri adenovirusnih vektorskih genskih ‘cepivih’, saj lahko protitelesa nevtralizirajo genetsko spremenjen adenovirus, ki je nosilec genskega zapisa za sintezo S-proteina. Tega seveda ne gre razumeti kot odobritev vektorske tehnologije adenovirusov; tudi ta cepiva proti Covidu-19 so povzročila resne neželene dogodke (predvsem krvne strdke), zaradi česar so nekatere države prepovedale ali omejile njihovo uporabo.
Proizvajalci so mRNK v cepivu spremenili tako, da je bolj stabilna (modificirana RNA) in jo zapakirali v nanolipidno ovojnico. S tem so dosegli, da je prejemnik ‘cepiva’ dalj časa izpostavljen učinkom genske terapije, ki neznano dolgo spodbuja sintezo toksičnega S-proteina v celicah. Poleg avtoimunskega napada na celice tkiv in organov, ki sintetizirajo S-protein, lahko dolgotrajna prisotnost S-proteina s svojimi prionogenimi sekvencami sproži nevrodegenerativne bolezni, ki se bodo v večjem številu pojavljale šele v naslednjih nekaj letih. Proizvajalec cepiv se s tem problemom ne ukvarja. Brez resnih dokazov trdijo, da so genska ‘cepiva’ varna.
Neodvisne histopatološke preiskave
Temeljni mehanizem poškodb s ‘cepivi’ proti covidu-19 je splošen: beljakovina bodice (S-protein) lahko spodbuja strjevanje krvi in vnetje. Vendar dokazi kažejo, da hudo, razširjeno in trajno poškodbo tkiv in krvnih žil večinoma povzroča imunski napad na celice, ki proizvajajo beljakovine bodice.
Edini način, kako lahko zagotovo trdimo, da gre za resno poškodbo po cepljenju proti Covidu-19 ali ne, so histopatološke raziskave tkiv po obdukciji, ki lahko prepoznajo, ali S-protein izvira iz cepiva ali iz virusa. S tem se izognemo posploševanju, da so za posledice krive ali okužba z virusom ali druge bolezni.
Ustrezno opravljene obdukcije bi lahko odgovorile na vprašanje, ali so nenadne in nepričakovane smrti, nenadne bolezni in poslabšanje zdravja posledica uporabe genskih ‘cepiv’.
S-protein, ki ga kodira mRNK »cepivo«, in S-protein, ki nastane z razmnoževanjem virusa, nista identična, zato z metodo kontrastnega barvanja patologi lahko ugotovijo, ali S-protein v tkivih izvira iz cepiva ali virusa. Pionir na tem področju, pokojni nemški prof. Arne Burkhardt, je ugotovil, da napad imunskih celic ubijalk na celice, ki sintetizirajo S-protein, lahko povzroči nepopravljivo škodo na vitalnih organih, ter posledično nenadno bolezen in smrt. Ugotovitve svojih raziskav je predstavil na 3. mednarodnem vrhu o kovidu v Evropskem parlamentu (glej posnetek Poškodbe po cepljenju proti covidu-19).
Na enak način je z metodo kontrastnega barvanja vzorcev tkiv patolog Ryan Cole dokazal, da so številni primeri »turbo raka« (izjemno hitro rastoč in agresiven), ki je v izrazitem porastu od začetka uporabe kovid ‘cepiv, posledice poškodbe po cepljenju (glej posnetek: Cepiva proti kovidu in rak)
Slika: Izražanje S-proteina v kapilarah, manjših arterijah in venah (primer 25). prof. Arne Burkhardt
Genotoksičnost mRNK cepiv
Tehnologija novih cepiv je zelo zapletena in tehnološko dovršena, vseeno pa se lahko v množični proizvodnji pojavijo odstopanja kakovosti. Evropska agencija za zdravila je opomnila podjetji Pfizer in Moderna, da uporabljata nezanesljive metode odstranjevanja plazmidne DNK ob zaključku proizvodnje, ne da bi jima naložila, da to popravita, pač pa jima je vseeno izdala dovoljenje za redni promet (vir: mRNA vaccine toxicity, str. 58, 60). Že majhna kontaminacija s plazmidno DNK, ki nastane v postopku proizvodnje mRNK ‘cepiva’, lahko pomeni veliko tveganje za prejemnika teh, saj se lahko vgradi v njegov genom.
Druga težava so drobci RNK v ‘cepivu’. Ključni problem za proizvajalce cepiva je stabilizacija hitro razgradljive mRNK. Že manjša razgradnja kjerkoli vzdolž verige lahko upočasni ali prekine pravilno prepisovanje (kodiranje) in povzroči sintezo ciljnega antigena nepravilne strukture (vir: Crommelin, 2021). To pomeni, da ne moremo z gotovostjo vedeti, kakšno beljakovino proizvaja razdrobljena RNK.
Do danes ni jasno, kakšne so v resnici posledice vgradnje genetske sekvence iz ‘cepiva’ v človeški genom.
Ugotovitve študije (vir), izvedene na laboratorijskih živalih, da se mRNK iz cepiva Pfizer-BioNTech, že v šestih urah po prejemu odmerka, v celicah jeter vgradi v živalsko DNK, so zaskrbljujoče. Namesto resnih varnostnih študij, nam pristojni zagotavljajo, da so cepiva proti Covidu-19 varna.
Nosečnost in ‘cepiva’ proti Covidu-19
Za uporabo ‘cepiv’ proti Covidu-19 med nosečnostjo ni na voljo kliničnih podatkov, saj so bile nosečnice izključene iz sodelovanja v kliničnih študijah.
Februarja 2021, ko je ameriški CDC brez kakršnih koli dokazov o varnosti odobril ‘cepivo’ mRNA za nosečnice in dojenčke, starejše od 6 mesecev, je družba Pfizer nenadoma ustavila randomizirano preiskavo na nosečnicah. Študija je bila sprva predvidena za vključitev 4000 žensk, vendar se je Pfizerju prijavilo le 349 nosečnic, nato pa so nabor preizkušank popolnoma ustavili. Proizvajalec cepiva še ni razkril podatkov o svoji študiji.” (vir: CHD)
Nekatere študije vpliva mRNK cepiv za covid-19 pri nosečnicah se bodo končale v prihodnosti, to je 30. 5. 2024 (študija NCT04765384) in 31. 12. 2026 (študija NCT04705116), medtem pa demografski podatki statističnega urada RS za prvo polovico leta 2022 kažejo 225-odstotno povečanje mrtvorojenih otrok po začetku cepljenja nosečnic s cepivi proti covidu-19.
NE BODI TIHO, POVEJ SVOJO ZGODBO TUDI TI!
Če se je vam ali vašim bližnjim zdravje po cepljenju proti C-19 poslabšalo in ste prepričani ali sumite, da je prejeto ‘cepivo’ (deloma) vzrok za vaše težave, nam sporočite. Če boste izrecno dovolili, bomo vašo zgodbo (anonimno) objavili na strani s Pričanji.
⇒ Naslednji prispevek: Neželeni učinki, zdravstvene težave in poškodbe po cepljenju
⇐ Prejšnji prispevek: Ali so cepiva proti C-19 učinkovita?