SAMOZDRAVLJENJE PO IZPOSTAVLJENOSTI S-PROTEINU (po cepljenju ali po kovidu)

Genski preparati imenovani »cepiva« proti bolezni Covid-19 imajo, v primerjavi s klasičnimi cepivi, bistveno več tveganj za pojav resnih neželenih učinkov, ki so žal še slabo raziskani (vir: Halma in sod., 2023). Zaradi velikega števila ljudi, ki so prejeli genska cepiva, je zelo verjetno, da obstaja veliko število poškodovanih, ki jih zdravstveni sistem ne prepozna, ne spremlja in ki niso deležni ustrezne obravnave in zdravljenja.

Skupina Odgovoren za zdravje zato vsem, ki so prejeli genska cepiva priporoča nekaj enostavnih ukrepov za samozdravljenje. Priporočila povzemamo po vodilnih svetovnih avtoritetah na tem področju (ameriški FLCCC in britanski WCH).

Še posebej so ti ukrepi pomembni za vse, ki imajo t.im. sindrom po cepljenju proti Covidu-19 oz. zdravstvene težave po cepljenju.

Osrednji problem tega sindroma (skupek značilnih simptomov) po cepljenju proti Covidu-19 je dolgotrajno ali trajno neustrezno delovanje imunskega sistema, ki ga povzroči odziv na beljakovino bodice (spike proteine) v telesu in ostale škodljive sestavine teh cepiv. Najpomembnejši cilj samozdravljenja je podpreti organizem pri obnovi imunskega sistema, ter pri eliminaciji spike proteinov in drugih toksičnih snovi, ki so bili v organizem vnešeni z cepivom.

Strategija, ki jo priporočamo, vključuje naslednja osnovna načela:

1. zmanjšati daljšo izpostavljenost S-proteinu in škodo, ki jo ta povzroča

2. pospešiti proces nevtralizacije in/ali avtofagije oziroma čiščenja S-proteina in drugih škodljivih sestavin cepiv iz telesa

S-protein novega koronavirusa je rezultat bioinženiringa (glej posnetek “Izvor novega koronavirusa“), ki lahko povzroči avtoimuni odziv, ter s tem uniči celice mnogih vitalnih organov. Znano je tudi, da S-protein iz cepiva povzroča ustvarjanje krvnih strdkov, ki se s tradicionalnim zdravljenjem ne razgradijo.

Histopatološke preiskave so pokazale, da genetske sekvence m-RNK iz t.im. cepiv , ki sprožajo sintezo S-proteina v celicah, vstopijo praktično v vse organe. Nevtralizacija in »čiščenje« S-proteina iz telesa je zato lahko dolgotrajno, rezultati pa se pokažejo šele po nekaj mesecih. Simptomi dolgotrajnega kovida in sindroma po cepljenju, kot so utrujenost, upad psihofizičnih funkcij, imunska pomanjkljivost in mnogi drugi, se po določenem času t.im. razstrupljanja beljakovine bodice iz celic izboljšajo.

Prevenitva namesto cepiva

Z vsakim novim odmerkom m-RNK ali vektorskega genskega cepiva proti covidu-19 je organizem izpostavljen veliki količini S-proteina. V primeru m-RNK cepiv ga organizem proizvaja sam po »navodilih« genskih sekvenc iz cepiv. Ta ostane v telesu neznano dolgo časa, zato je v prvi vrsti pomembno, da novih odmerkov ne prejmemo.

Vsakič, ko se okužimo z virusom SARS-CoV-2 ali njegovimi različicami in zbolimo, se lahko v telesu kopičijo velike količine S-proteina. Če bolezni ne zdravimo ustrezno in pravočasno lahko to privede do razvoja težjih oblik bolezni in/ali dolgotrajni kovid.

Samozdravljenje priporočamo tudi necepljenim osebam, ki so v bližnjem stiku z osebo, ki je bila nedavno cepljena proti covidu-19 oziroma njegovim različicam. Obstajajo številna poročila o simptomih sindroma po cepljenju proti covidu-19 pri necepljenih osebah, ki so bili v stiku s sveže cepljenimi. Znano je, da se nanolipidni delci (polietilen glikol) v genskih cepivih, skupaj z m-RNK razširijo po celem telesu in izločajo s telesnimi tekočinami (slina, znoj, materino mleko, sperma…). V telo lahko vstopijo tudi preko dihal ali preko kože (vir: Banoun, 2022).

Občasno postenje in avtofagija

Avtofagija je vrojena sposobnost organizma, ki omogoča razgradnjo in odstranjevanje neuporabnih, poškodovanih in tujih molekul iz celic in žal ta sposobnost s starostjo postopoma upada. Dokazano je, da avtofagija preprečuje in prispeva k izboljšanju različnih bolezni, kot je visok pritisk, sladkorna bolezen, bolezni srca, jeter in ledvic, Chronova bolezen, Parkinsonova bolezen, rakaste bolezni… Izjemno ugodno vpliva na vzpostavljanje imunskega ravnovesja, delovanje mitohondrijev in proizvodnjo matičnih celic. Je najpomembnejši ukrep za preprečevanje in zdravljenje sindroma po cepljenju proti covidu-19 in morda edini, ki dejansko odstranjuje trdovraten S-protein iz cepiv in fragmente poškodovanih celic. Videti je, da avtofagija skupaj z ivermektinom, ki preprečuje vezavo S-proteina na receptorje v celicah, najbolje deluje pri okrevanju od dolgotrajnega bolezenskega sindroma.

To neverjetno sposobnost samoobnove celic organizma lahko spodbudimo z občasnim postenjem oziroma časovno omejenim uživanjem hrane. Pomembno je, da v času, ki ga namenimo prehranjevanju, uživamo zdravo, polnovredno in sveže pripravljeno hrano. Avtofagijo bomo dodatno spodbudili tako, da omejimo vnos ogljikovih hidratov in poskrbimo za zadosten vnos maščob, tudi živalskih. Če želimo celicam res pomagati, da se znebijo beljakovin bodice (S-proteina), v urnik dodamo tudi zmerno telesno vadbo in gibanje v skladu s svojimi zmožnostmi, po možnosti na svežem zraku.

Občasno postenje ali omejeno uživanje hrane pomeni, da si izberemo čas v dnevu, ko ne jemo. Takšno postenje je najučinkovitejše, če je nočni čas zajet v celoti. Pri tem je pomembno, da uživamo zdravo in polnovredno hrano in ne industrijsko pripravljene hrane. Začnemo lahko z intervalom, ko smo brez hrane 12 ur (ne jemo npr. od 8. ure zvečer do 8. ure zjutraj), ga postopoma povečujemo na 14 ur (ne jemo npr. od 8. ure zvečer do 10. ure zjutraj) in nato na 16 ur (ne jemo npr. od 8. ure zvečer do 12. ure opoldne ali npr. od 16.h popoldan do 8.h zjutraj, odvisno od tega ali lažje preskočimo zajtrk ali večerjo).

Zato za obnovo in regeneracijo živčnega sistema priporočamo, da se vsaj trikrat tedensko nastavimo opoldanski svetlobi za 30 minut ali gremo vsaj na sprehod. Če nimamo nobene od teh dveh možnosti, si lahko pomagamo tako, da dele telesa od blizu obsevamo z infra rdečo lučko in na ta način spodbudimo obnovo energijskih procesov v telesu. Svetlobna terapija ima znane blagodejne učinke tudi pri zdravljenju depresije, kjer se uporablja kot alternativa za sončno svetlobo žarnica, ki to svetlobo posnema.

Zmerno in postopno izpostavljanje sončnim žarkom (sončenje) ima v primerjavi z umetno svetlobo številne prednosti. Poleg tega, da vpliva na boljše psihofizično počutje in višje ravni serotonina, spodbudi nastajanje vitamina D v koži. Še posebej pa je pomembno, da fotone sončnih žarkov vsrka naša DNK. V prevelikih odmerkih lahko tudi poškoduje DNK in povzroči kožnega raga, v malih in zmernih odmerkih pa prav tako spodbudi obnovo in popravljanje DNK.

V jesenskem in zimskem času večino časa preživimo v notranjih prostorih in naša koža ni izpostavljena sončnim žarkom. Takrat k prehrani dodajamo vitamin D3, ki je nujno potreben za dobro delovanje imunskega sistema in srečanje s prehladnimi virusi v vlažnem in hladnem vremenu pričakamo pripravljeni.

Enako pomemben kot vitamin D pa je za dobro delovanje imunskega sistema pomemben melatonin. Melatonin je hormon, ki ga proizvaja žleza češarika v osrednjem delu možganov v nočnem času, ko smo v temi in večinoma spimo. Če želimo še dodatno spodbuditi imunski sistem z naravnim zdravilom melatonin, ki ga telo izloča samo, izkoristimo jesenske in zimske večere in jih preživimo v temi, ob prijetni svetlobi sveč in ognja v kaminu in ne pred računalnikom, televizijo ali digitalnimi napravami, ki poslabšajo kvaliteto našega spanca. Naš um in naši možgani se bodo umirili in se pripravili na izločanje melatonina, ki bo poskrbel za odličen imunski odziv.

Duševni mir pomembno vpliva na psihofizično ravnovesje in sposobnost organizma za samozdravljenje. Vendar se velikokrat zdi nedosegljiv v sodobnem ritmu naglice in opravkov. Zato je pomembno, da samozdravljenje spremlja tudi razmislek o spremembi stila življenja in prevzemanja odgovornosti za svoje zdravje. Na dobro delovanje imunskega sistema vpliva tudi časa, ki ga namenimo sebi, svojim bližnjim, aktivnostim, v katerih uživamo in stvarem, ki so pomembne v življenju.. Izredno blagodejno je prakticiranje čuječnosti in vadba, ki vključuje telo in um, npr. joga, či gong ali tai či. Izogibajmo se stresu, hitenju, prenaprezanju in prekomerni uporabi digitalnih naprav.

Zdravljenje

V nadaljevanju objavljamo prevedene protokole zdravljenja sindroma po cepljenju s cepivi proti covidu-19, ki služijo kot informacija in ne nadomeščajo zdravniške obravnave. Nekatere priporočene učinkovine lahko jemljemo sami, vendar je pomembno, da se pred začetkom jemanja posvetujemo z zdravnikom. Zdravljenje mora biti prilagojeno posamezniku in njegovim bolezenskim simptomom in ima lahko v nekaterih primerih tudi kontraindikacije. Več informacij o tem je na voljo v obširnem Pristopu za obvladovanje sindroma po cepljenju proti covidu-19 organizacije FLCCC, ki ga lahko posredujete vašemu zdravniku (vir). Za čim boljši učinek je pomembno, da z zdravljenjem začnemo čim prej.

Področje zdravljenja poškodb po cepljenju proti covidu-19 je šele v razvoju, zato ti protokoli temeljijo na trenutnih dognanjih o bolezenskih mehanizmih, farmakoloških načelih, kliničnih opažanjih in povratnih informacijah poškodovanih oseb in se neprestano posodabljajo. Poiščete jih lahko na spletnih straneh FLCCC (povezava) in WCH (povezava).

Nekatere priporočene učinkovine in prehranska dopolnila, ki:

preprečujejo vezavo S-proteina na ACE2 receptorje so: ivermektin, kvercetin (s cinkom), fisetin (s cinkom)
preprečujejo vnetje in oksidativni stres, so: izvleček listov navadnega regrata, črna kumina, kurkuma, kvercetin, resveratrol, ribje olje in druge maščobne kisline, vitamin D3, vitamin C, cink, magnezij
preprečuje in razgrajuje krvne strdke: natokinaza, bromelain, N-acetil cistein (NAC)

Pomembno je vedeti, da prehranska dopolnila jemljemo vsaj dve uri pred ali po zaužitju odmerka katerih koli zdravil.

Diagnostika

Priporočamo naslednje enostavne osnovne preiskave, ki jih je priporočljivo ponoviti na vsakih 4-6 mesecev:

kompletna splošna krvna slika (hemogram)
serumska »biokemija« oz. preiskava delovanja jeter, ledvic…
D-dimer–indikator, ki pokaže ali je prišlo do strjevanja krvi v žilah (makro ali mikrotrombi)
vnetni faktor CRP (opravite lahko tudi podrobno analizo citokinov in kemokinov, vendar je ta zelo draga, njeni rezultati pa ne bodo spremenili pristopa k zdravljenju)
jutranji kortizol (nekateri bolniki razvijejo avtoimunsko nadledvično insuficienco)
ščitnični hormon TSH (da se izključi bolezni ščitnice)
raven homocisteina (normalna 5-15 μ mol/l)
koncentracija krvnega sladkorja HbA1C (poškodovani s cepivom imajo večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni)
troponin in NT-proBNP (da se izključi poškodba srčne mišice)
preiskave prisotnosti protiteles na citomegalovirus CMV, Epstein-Barr virus EBV (zgodnji antigen-D IgG ali jedrni antigen IgG), Herpex simplex HSV, človeški herpes virus tipa-6 HHV6 ter preiskava mikroplazme (serološka ali PCR) da se izključi reaktivacija virusne in/ali bakterijske okužbe. Pri bolnikih, ki se slabo odzivajo na zdravljenje, je priporočljiva preiskava za odkrivanje borelioze in tuberkuloze
raven vitamina D (25OH vitamin D)
pri bolnikih z alergijskimi reakcijami in osebah, ki so imele akutno reakcijo na prejeto cepivo, je smiselno preveriti: število eozinofilnih granulocitov, ravni IgE, preiskavo na alergene. V primeru mastocitoze je smiselno preveriti serumsko triptazo, serumski histamin in/ali N-metilhistamin v urinu
pri bolnikih, pri katerih se je kmalu po cepljenju razvila globoka venska tromboza in/ali pljučna embolija, je priporočena preiskava za dedno trombofilijo
preiskave avto-protiteles. Po cepljenju proti covidu-19 poškodovane osebe, še posebej tiste z nevrovegetativno distonijo, imajo pogosto širok spekter avto-protiteles proti receptorjem, povezanim z G-proteini, ACE-2, nevroni… Vendar pa prisotnost ali odsotnost teh protiteles nima velikega vpliva na obravnavo teh bolnikov.