Dolgoročno najbolj vzdržna in poceni načina za obvladovanje epidemije sta preventiva in krepitev imunskega sistema, ki sta bila v celoti spregledana.

Protokoli zgodnjega zdravljenja kovida

Do danes obstaja več kot 30 protokolov zgodnjega zdravljenje kovida in obvladovanja sindroma dolgotrajnega kovida, tudi po cepljenju. Temeljni zdravili, ki se uporabljata v teh protokolih sta ivermektin in/ali hidkroksiklorokin. Obe zdravili v prvi fazi bolezni zavirata razmnoževanje virusov v okuženih celicah in s tem širjenje virusa v organizmu. V drugi fazi bolezni obe zdravili vplivata na zaviranje pretiranega vnetnega odziva organizma na prisotnost virusa, torej zavirata razvoj citokinske nevihte, ter zmanjšata tveganje z patološko strjevanje krvi. Po potrebi tema zdraviloma lečeči zdravnik lahko doda še antibiotik (predvsem azitromicin ali doksiciklin, ki sta tudi virostatikaza nekatere viruse), antikoagulantna zdravila (aspirin, heparin), zdravila za zaviranje pretiranega vnetnega odziva (ibuprofen, kortikosteroidi) ali drugo simptomatsko terapijo (npr. zdravilo proti visoki vročini, bolečinam….).

Informacije o zgodnjem oziroma pravočasnem zdravljenju kovida ter analiza dosedanjega spopadanja z epidemijo se nam zdijo pomembne informacije za javno zdravje. Vsakdo lahko preventivno marsikaj naredi sam, predvsem pa je pomembno, da se zdravljenje začne že ob prvih simptomih bolezni. Zato smo v slovenščino prevedli protokole za zdravljenja kovida in za obvladovanje sindroma dolgotrajnega kovida po bolezni ali po cepljenju.

! Protokoli so izključno informativne narave in ne morejo nadomestiti obiska ali posveta z zdravnikom. Različni prehranski dodatki in zdravila niso primerni za vse in vsakogar, zato vam svetujemo, da vsa vprašanja s tem v zvezi in spodnje protokole posredujete svojemu zdravniku.

Posledice nezdravljenega kovida

Raziskave in klinična praksa iz tujine je pokazala, da bi lahko z zgodnjim zdravljenjem s splošno dostopnimi ter poceni zdravili, preprečili od 60 do 80% vseh težjih potekov bolezni, hospitalizacij in smrti. To pomeni, da bi lahko v Sloveniji preprečili od približno 4000 do 5000 smrti, v veliki meri razbremenili bolnišnice in omogočili nemoteno obravnavo bolnikov z drugimi boleznimi, preprečili številne hujše zaplete bolezni in skrajšali čas zdravljenja, če bi le začeli bolnike pravočasno zdraviti.

S kovidom zbolijo tako cepljeni kot necepljeni. Uradni podatki iz Anglije kažejo, da večkrat cepljeni mladi in zdravi ljudje bolj pogosto umirajo od necepljenih (članek).

Ključni dejavnik, ki določa ali se bomo okužili in kako bomo okužbo preboleli, je naš imunski sistem oziroma naravna odpornost. Ne obstaja nobeno zdravilo, ki bi uničilo katerikoli virus, ampak »zgolj« zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa v celicah in na ta način pomagajo imunskemu sistemu, tudi oslabljenemu, da lažje premaga bolezen. To je bila do nedavnega tudi uradna medicinska doktrina. A marsikaj se je po nareku SZO spremenilo.

S preventivo in ustreznim zgodnjim zdravljenjem zmanjšamo tveganje za napredovanje okužbe s koronavirusom v organizmu in številne dolgoročne zaplete, kot so oslabljen imunski sistem, prekomerna utrujenost, pomanjkanje energije, »megla v glavi« in drugi, ki se lahko razvijejo kot posledica bolezni. Govorimo o sindromu dolgotrajnega kovida, ki prizadene tudi ljudi, ki so se cepili proti kovidu.

Protokoli samozdravljenja sindroma dolgotrajnega kovida in poškodb po cepljenju so navedeni na spodnji strani.

Mehanizmi nastanka kovidne bolezni

mehanizme nastanka kovida je prvi objavil priznani ameriški kardiolog, internist in epidemiolog Peter McCullough že leta 2020:

1. faza: Takoj po okužbi se začne virus razmnoževati v okuženih celicah zgornjih dihal in povzroča simptome, podobne gripi (vročina, glavobol, boleče grlo, zamašen nos, bolečine v telesu, tudi izguba vonja in okusa, driska).

2. faza: Če ne preprečimo hitrega razmnoževanja in širjenja virusa v organizmu, lahko pride do prekomernega vnetnega odziva v pljučih, predvsem pri posameznikih s posebnostmi imunskega odzivanja ali s predhodno hiperstimulacijo imunskega sistema (npr. cepljenje v obdobju nekaj mesecev pred okužbo) z značilnim kašljem in težkim dihanjem.

3. faza: Prekomeren vnetni odziv (citokinska nevihta) in nastajanje krvnih strdkov (enega velikega ali velikega števila malih mikrotrombov) s simptomi bolečine v prsnem košu, oteženega dihanja, ter znižanja koncentracije kisika v krvi. Po navodilih (protokolu) SZO so oboleli šele v tej fazi ponavadi sprejeti na bolnišnični oddelek in se začnejo zdraviti.

Epidemični ukrepi in cepiva namesto zgodnjega zdravljenja

Najpomembnejši dejavnik za potek kovidne bolezni je pravočasen začetek zdravljenja in ustrezna terapija v posameznih fazah bolezni. Ravno nasprotno od tega, kar so nam preko medijev govorili strokovni in politični predstavniki, da počakamo, dokler ne pride do dihalne stiske.

Medtem, ko so odločevalci, ki so delali po nareku SZO, govorili, da zdravilo za kovid ne obstaja, so nekateri zdravniki uporabili zdravila, ki so se izkazala kot učinkovita in varna v času pojava prvega koronavirusa Sars-CoV-1. Tudi pri prvem Sarsu je bil glavni vzrok smrti akutna dihalna stiska in za učinkovito zdravilo se je izkazal hidroksiklorkin (študija). Kljub temu so SZO in glavne regulatorne agencije že v začetku epidemije odsvetovale uporabo hidroksiklorokina, z argumentom, da naj ne učinkuje, kar ni bilo res. Obstajale so študije, med katerimi so številne kazale, da odlično deluje v ustreznih odmerkih in v ustreznem časovnem okvirju po pojavu simptomov, še posebej v kombinaciji s vitaminom C, D3 ter cinkom in z nekaterimi drugimi učinkovinami (študija).

Medtem, ko so nam odločevalci govorili, da dokler ne izdelajo specifičnih cepiv in kasneje zdravil, se pred tem virusom ne moremo zaščititi drugače, kot s strogimi ukrepi nošenja mask, sistematičnim masovnim testiranjem, socialnim distanciranjem in popolno izolacijo bolnikov in starostnikov od svojcev, so ti zdravniki dokazali, da lahko že s preventivnim jemanjem vitamina D3, vitamina C, cinka, črne kumine, kvercetina, kurkume in nekaterih drugih „prehranskih dodatkov“, bistveno zmanjšamo tveganje za razvoj težjega potega bolezni (glej protokole preventive in zdravljenja zgoraj).

Več o tem je povedal prof. Ciro Isidoro na 3. Mednarodnem vrhu o kovidu maja 2023 (glej posnetek).

Več o pomembnosti zgodnjega zdravljenja kovida si lahko ogledate tudi v intervjuju z vodjo strokovnega odbora italijanske organizacije IppocrateOrg, dr.med. Rosanno Chifari Negri, ki je obravnavala in pozdravila več tisoč bolnikov obolelih s kovidom, enako kot mnogi zdravniki po svetu in doma.

Zgodnje zdravljenje kovida le za redke bolnike

Navkljub dvema letoma ukrepov za obvladovanje epidemije, ki so bili uničujoči za javno zdravje in zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, javne finance, navkljub kampanji cepljenja proti Covidu-19, ter številnih, ki trpijo zaradi posledic sindroma dolgotrajnega kovida in številnih, ki so zaradi nezadostno preizkušenih cepiv prehitro hudo zboleli ali izgubili življenje, o pomenu krepitve imunskega sistema in nujnosti zgodnjega zdravljenja kovida, še vedno ni govora. S tem se ne medicinska stroka in ne državne inštitucije (MZ, NIJZ), ki so za to odgovorne, ne ukvarjajo.

V Sloveniji je zgodnje zdravljenje v primeru okužbe s korona virusom omogočeno le tistim kroničnim bolnikom, za katere osebni zdravnik presodi, da bi bilo prebolevanje bolezni za njih nevarno. Zdravila, ki se po priporočilu SZO uporabljajo za takšno zdravljenje, imajo le pogojno dovoljenje za uporabo, so izjemno draga in slabo preizkušena. Medtem pa dostopna, učinkovita in poceni generična zdravila, kot sta hidroksiklorokin in ivermektin, še vedno nista v uporabi, navkljub mnogim pozivom strokovnjakov in državljanskim pobudam. Dejstvo je, da ti zdravili ne prinašata dobička farmacevtski industriji in da predstavljata veliko konkurenco proizvajalcem cepiv in proizvajalcem novih eksperimentalnih zdravil.

Ne glede na vsa našteta dejstva, sedanja in prejšnja vlada menita, da je cepljenje najboljši ukrep za zajezitev širjenja in preprečevanje težjih oblik kovidne bolezni, pa čeprav številne resne in verodostojne analize kažejo drugače. Več o tem lahko preberete v Pripombah na Odgovor Vlade na pobudo za ustavno presojo odlokov za preprečevanje širjenja epidemije Covid-19. V Programu cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2023 se cepljenje proti Covidu-19 še vedno priporoča za splošno populacijo, čeprav je jasno, da cepivo ni dovolj učinkovito in ima (lahko) dolgoročne neželene učinke.

So tudi vas zdravili nepravočasno ali neustrezno?

Verjamemo, da je bila mnogim, cepljenim in necepljenim, zaradi nepravočasnega in neustreznega zdravljenja, povzročena nepopravljiva škoda. Radi bi, da vaše zgodbe in zgodbe vaših bližnjih delite z nami. Z zbiranjem podatkov, s katerimi bi se sicer morale ukvarjati pristojne institucije (NIJZ, MZ, JAZMP), želimo zapolniti praznino na tem področju in javno spregovoriti o spregledanih dejstvih. 

Zanima pa nas, na kakšen način ste vi ali vaši svojci preboleli kovid, ali ste imeli ustrezna zdravila in navodila in ali ste, morda zaradi nepravočasnega ali neustreznega zdravljenja, nedosegljivosti zdravnika, vi ali vaši svojci imeli hujši potek bolezni. Zato vas še enkrat vabimo, da izpolnite naš vprašalnik in delite svojo zgodbo z našimi strokovnjaki.

POMEMBNO: Objava je informativnega značaja in ni namenjena diagnosticiranju, zdravljenju ali opustitvi zdravljenja. Vse medicinske in znanstvene informacije v tem članku so samo za raziskovalne, izobraževalne in informativne namene in ne nadomeščajo strokovnega zdravniškega svetovanja, diagnostike, zdravljenja ali nege bolezni omenjenih v tej študiji. Pri oskrbi bolezenskih stanj je potrebno upoštevati standarde, pravila in predpise, ki jih sprejmejo zdravstveni organi države.