{"id":1925,"date":"2023-09-26T10:36:05","date_gmt":"2023-09-26T10:36:05","guid":{"rendered":"http:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/?page_id=1925"},"modified":"2024-04-16T08:22:17","modified_gmt":"2024-04-16T08:22:17","slug":"varnost-cepljenja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/?page_id=1925","title":{"rendered":"ALI SO COVID-19 CEPIVA VARNA?"},"content":{"rendered":"
\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\t

ALI SO CEPIVA PROTI C-19 VARNA?<\/h3>\n<\/div>
\n
\n\t

‘Cepiva’ proti Covidu-19 so bila razvita v naglici in pod pritiskom<\/span><\/strong> z argumentom re\u0161evanja zdravstva pred preobremenjenostjo in kolapsom. Navadno klini\u010dna preizku\u0161anja novih cepiv trajajo ve\u010d let, ‘cepiva’ proti Covidu-19 pa so dobila pogojno dovoljenje za uporabo po manj kot 6 mesecih klini\u010dnih preizku\u0161anj, \u010deprav gre za novo tehnologijo izdelave cepiv, s katero nimamo izku\u0161enj in ki je potencialno nevarna. Pristojni sicer trdijo, da naj resnih ne\u017eelenih u\u010dinkov ne bi bilo oziroma naj bi bile zelo redke. Kljub temu ljudje ne zaupajo ‘cepivom’ proti Covidu-19 saj se je v Sloveniji s tremi odmerki cepilo le 31% in s \u0161tirimi odmerki le 4% prebivalcev (<\/span>vir:<\/span> NIJZ<\/span><\/a>). <\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Kaj to pomeni z vidika varnosti za zdravje ljudi, \u0161e danes ni znano. <\/span>Varnostne \u0161tudije, ki so jih pripravili proizvajalci cepiv, so pomanjkljive ali celo<\/span> ne obstajajo<\/span><\/strong>.<\/strong> <\/span>Resnih analiz in primerjav zdravja cepljenih in necepljenih pristojne institucije ne izvajajo, pa \u010deprav so podatki o cepilnem statusu za vsakega prebivalca enostavno dostopni. Statistike <\/span>s <\/span>celega sveta ka\u017eejo visoko <\/span>prese\u017eno smrtnost tudi v letih 2022 in 2023<\/span><\/strong>,<\/strong> ko bi morala biti\u00a0 zdravstvena kriza zaradi Covida-19, na podlagi napovedane u\u010dinkovitosti cepiv, \u017ee kon\u010dana. <\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Statisti\u010dni podatki EU (vir: <\/span>EUROMOMO<\/span><\/a>) ka\u017eejo, da je <\/strong><\/span>prese\u017ena smrtnost ve\u010dja v dr\u017eavah z vi\u0161jo precepljenostjo in ni\u017eja ali negativna v manj precepljenih dr\u017eavah.<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Ena redkih dr\u017eav, ki a\u017eurno spremlja statistiko oku\u017eb, hospitalizacij in smrti cepljenega in necepljenega dela populacije, je Velika Britanija (<\/span>ONS<\/span><\/a>). Na osnovi teh podatkov je \u0160orli s sodelavci izra\u010dunal statisti\u010dno primerjavo smrti cepljenih in necepljenih v VB v letu 2021 in ocenil, <\/span>da je bilo med cepljenimi za 14.5% ve\u010d umrlih<\/span><\/strong> (<\/span>vir<\/a>).<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

\u0160tevilni strokovnjaki opozarjajo na prete\u010do nevarnost zdravstvene, socialne in gospodarske krize zaradi dolgoro\u010dnih posledic vnosa genskih pripravkov v organizem in pozivajo k ukrepanju.<\/b><\/span><\/span><\/span> Ugotovitve svojih raziskav in klini\u010dne prakse so maja 2023 predstavili v Evropskem parlamentu in bili jasni: vodenje odziva na epidemijo, vklju\u010dno s cepivi proti covidu-19, je bilo strokovno neustrezno, katastrofa za javno zdravje in ima elemente kaznivega dejanja (glej <\/span><\/span><\/span>Povzetek 3. mednarodnega vrha o kovidu<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Varnostne \u0161tudije<\/span> cepiv proti covidu-19<\/span><\/h3>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Vsa cepiva proti Covidu-19 so bila preizku\u0161ena v postopku, ki je trajal 6 mesecev, in odobrena po izrednem postopku<\/b><\/span><\/span><\/span>.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Pfizer je prve tri faze klini\u010dnih preizku\u0161anj zaklju\u010dil novembra 2020 in to objavil na svoji spletni strani. Na dnu objave je izjavil, da za morebitne podatke in analize v prihodnosti, ki bi lahko imele druga\u010dne ugotovitve, ne odgovarja<\/span><\/span><\/span> <\/b>(<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>). Istega dne je ukinil kontrolno skupino necepljenih in na ta na\u010din zelo verjetno prikril razliko med cepljenimi in necepljenimi. (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span>: <\/span><\/span><\/span>Poro\u010dilo o Pfizerjevi dokumentaciji<\/span><\/span><\/span><\/a>).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Pfizer resnih varnostnih tveganj ni navedel, vendar podroben pregled klini\u010dne dokumentacije podjetja ka\u017ee, da je bilo v skupini cepljenih <\/span><\/span><\/span>opazno ve\u010d sr\u010dnih infarktov kot med necepljenimi,<\/b><\/span><\/span><\/span> kar je potrdila tudi neodvisna forenzi\u010dna analiza Pfizerjeve dokumentacije (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>: Mihcels s sod., 2023). <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u0160tevilne ne\u017eeleni u\u010dinki so se pokazali \u0161ele po za\u010detku mno\u017ei\u010dnega cepljenja, <\/b><\/span><\/span><\/span>a jih niti proizvajalci ‘cepiv’ niti javno zdravstvene agencije niso jemale resno.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

V ameri\u0161kem prosto dostopnem sistemu za bele\u017eenje ne\u017eelenih u\u010dinkov po cepljenju (ang. VAERS), so po za\u010detku cepljenja proti Covidu-19 zabele\u017eili <\/span><\/span><\/span>izreden porast smrti.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Potem, ko so bila cepiva decembra 2020 pogojno odobrena za uporabo, spremljanje varnosti ni bila glavna skrb proizvajalcev cepiv. Dvajsetega novembra 2020, istega dne, ko je Pfizer zaklju\u010dil predvidena testiranja, je Evropska komisija v imenu dr\u017eav \u010dlanic s podjetjem sklenila Pogodbo o dobavi cepiv. V njej je jasno navedeno, da \u201csodelujo\u010da \u010dlanica priznava, da dolgoro\u010dni u\u010dinki in u\u010dinkovitost cepiva trenutno niso znani in da lahko obstajajo \u0161kodljivi u\u010dinki cepiva, ki trenutno niso znani\u201c<\/span><\/span><\/span> <\/b>(glej <\/span><\/span><\/span><\/span>prevod<\/span><\/span><\/span><\/span><\/a> in <\/span><\/span><\/span><\/span>original<\/span><\/span><\/span><\/span><\/a> naro\u010dilnice<\/span><\/span><\/span><\/span>). <\/span><\/span><\/span>Spremljanje dolgoro\u010dnih varnostnih podatkov bi moralo zato toliko bolj zanimati pristojne institucije in stroko. \u017dal temu ni tako.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Pfizerjeva dokumentacija objavljena po sodnem nalogu<\/span><\/h3>\n

Podatki klini\u010dnih preizku\u0161anj proizvajalcev cepiv so bili javnosti nedostopni vse do za\u010detka leta 2022, ko je ameri\u0161ka zvezna agencija FDA, na podlagi sodne odlo\u010dbe, morala za\u010deti objavljati Pfizerjevo dokumentacijo, ki jo je \u017eelela javnosti prikrivati \u0161e naslednjih 55 let. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Tako Pfizer kot ameri\u0161ka Zvezna agencija za zdravila in hrano (FDA) sta vedela za \u0161tevilna varnostna tveganja, ki so lahko posledica nove tehnologije ‘cepiv’, nista pa se ukvarjala z nadaljnjim raziskovanjem teh primerov, \u010deprav je to njihova zakonska dol\u017enost.<\/span><\/span><\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Proizvajalci teh preparatov so na podlagi podatkov iz klini\u010dnih raziskav vedeli,<\/b><\/span><\/span><\/span> da ‘cepivo’ ne ostane na mestu vboda, temve\u010d se raz\u0161iri po celotnem organizmu,<\/b><\/span><\/span><\/span> in da se se nevarni oz. toksi\u010dni lipidni nanodelci kopi\u010dijo v srcu, mo\u017eganih, jetrih, nadledvi\u010dnih \u017elezah in jaj\u010dnikih. Vedeli so, da se lahko mRNK vgradi v na\u0161 genom. Vedeli so tudi, da se spike proteini cepljenih z mRNK ‘cepivi’<\/span> lahko prena\u0161ajo z ene osebe na drugo preko stika s ko\u017eo, dihanjem in spolnimi teko\u010dinami, zaradi \u010desar je lahko necepljena oseba izpostavljena ‘cepivu iz okolja’. <\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\u0160tudija o biodistribuciji nanolipidnih delcev, ki se v mRNK <\/span>\u00bb<\/span>cepivih<\/span>\u00ab<\/span> uporabljajo za stabilizacijo<\/span> genetskega materiala<\/span>, je jasno pokazala, da sestavine cepiva ne ostanejo na mestu vboda, ampak potujejo po krvi <\/span>ter limfi in tako pridejo do vseh organov. <\/span>\u00a0<\/span>P<\/span>restopijo <\/span>tudi mo\u017egansko \u017eilno <\/span>pregrado <\/span>in tako pridejo v mo\u017egane.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Tabela: Biolo\u0161ka distribucija nanolipidnih delcev v jetrih in nadledvi\u010dni \u017elezi (<\/span><\/span><\/span>Vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/a>: Povzetek farmakokineti\u010dnih \u0161tudij v Pfizerjevi klini\u010dni dokumentaciji)<\/span><\/span><\/span><\/em><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

V dvanajstih tednih od za\u010detka mno\u017ei\u010dnega cepljenja (1.12.2020 \u2013 28.02.2021) je <\/span><\/span><\/span>Pfizer prejel skoraj 159.000 poro\u010dil o \u0161tevilnih ne\u017eelenih stranskih u\u010dinkih<\/b><\/span><\/span><\/span>, <\/b><\/span><\/span><\/span><\/span>od tega 1.200 o smrtih zaradi kardiovaskularnih boleznih, mo\u017eganske kapi, krvavitev, krvnih strdkov v razli\u010dnih delih telesa, plju\u010dne embolije in nevrolo\u0161kih bolezni.\u00a0<\/b><\/span><\/span><\/span>Vedel je, da je imelo ve\u010d kot 1.000 otrok v poskusni skupini cepljenih ve\u010d resnih ne\u017eelenih posledic. Znano je bilo tudi to, da lipidni nanodelci po\u0161kodujejo placento ter se nose\u010dnosti cepljenih mater pogosto kon\u010dajo s splavom, prezgodnjim porodom ali mrtvorojenimi otroki<\/b>.<\/b><\/span><\/span><\/span> Vedeli so, <\/span>da lahko lipidni nanodelci v materinem mleku po\u0161kodujejo in <\/span>tudi <\/span>\u017eivljenjsko ogrozijo<\/span> otroka (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>: Kumulativna analiza ne\u017eelenih posledic po za\u010detku prometa z PF-07302048). Za kar 20.000 primerov oseb, ki so poro\u010dale o ne\u017eelenih dogodkih, kon\u010dni izid ni bil znan (ozdravljen\/ni ozdravljen\/umrl).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Dokumentacija je razkrila tudi, da je Pfizer<\/span>jevo<\/span> ‘cepivo’<\/span>\u00a0ni bil le mesenger RNK temve\u010d modificiran RNK, namre\u010d so naravno aminokiselino uridin nadomestili s sinteti\u010dno, organizmu tujo, aminokiselino pseuridin, ki je upo\u010dasnil razgradnjo genetskega materiala vbrizganega z \u00bbcepivi\u00ab. To je pove\u010dalo tveganje prepisa mRNK v DNK in vgradnjo v na\u0161 genom, kar je zelo tvegano. <\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Vemo, da bolj stabilna modificirana RNK omogo\u010di bolj trajno proizvodnjo S-proteina v celicah tkiv, prav zato pa lahko predstavlja ve\u010dje varnostno tveganje za zdravje ljudi, mogo\u010de dolgotrajne posledice in pomanjkljivosti imunskega odziva na druge viruse oz. mikrorganizme viruse in raka.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Kljub temu Pfizer ni nikoli preveril, koliko \u010dasa traja proizvodnja S-proteina pri cepljeni osebi, na\u0161e Javne agencije za zdravila ta podatek ni zanimal.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Nova ‘cepiva’ proti Covidu-19 temeljijo na genski tehnologiji,<\/b><\/span><\/span><\/span> ki v telesu ne spro\u017ei samo imunskega odziva, kot tradicionalna cepiva, ampak tudi proizvodnjo S-proteina, kar predstavlja njihovo farmakolo\u0161ko delovanje. \u010ceprav so registrirana kot cepiva, delujejo kot zdravila, za <\/span>registracijo <\/span>kater<\/span>ih so predpisani<\/span> vi\u0161ji varnostni standardi kot za cepiva, vendar pa <\/span>ustrezne<\/span>\u00a0\u0161tudije niso bile izvedene<\/span> (<\/span><\/span><\/span>glej posnetek<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a> Manjkajo\u010de \u0161tudije mRNK cepiv).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Imunolo\u0161ki mehanizmi po\u0161kodb z genskimi cepivi<\/span><\/h3>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Mehanizem povzro\u010ditve po\u0161kodbe zaradi genskih preparatov je enostaven – na\u0161 imunski sistem napade in uni\u010di celice, ki sintetizirajo tuje antigene in jih imajo na svojih celi\u010dnih ovojnicah<\/span>.<\/span> <\/span><\/span><\/span>Zagovorniki teh ‘cepiv’ obi\u010dajno trdijo, da naj bi bila sinteza tujega S-proteina kratkotrajna in omejena predvsem na mesto, kjer se vbrizga v mi\u0161ico, zato naj ne bi pri\u010dakovali resnih ne\u017eelenih reakcij. Vendar to ne dr\u017ei,<\/b><\/span><\/span><\/span> saj mRNK v lipidnih ovojnicah pride v limfni in krvni obtok, od tu pa vstopi v endotelne celice o\u017eilja, ki za\u010dnejo proizvajati beljakovino bodice. Imunski sistem tak\u0161no celico prepozna kot tujek in jo uni\u010di, pri \u010demer <\/span>nastane <\/span>po\u0161kod<\/span>ba<\/span> endotel<\/span>a (plast celic, ki prekriva notranjo povr\u0161ino o\u017eilja)<\/span>.<\/span> Po\u0161kodovane endotelne celice se odlu\u0161\u010dijo z <\/span>\u017eilne stene <\/span>in na tem mestu pride do strjevanja krvi in nastajanja krvih strdkov.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Konec leta 2021 so prve neodvisne raziskave dokazale prisotnost S-proteina v krvnem obtoku prejemnikov cepiv \u017ee isti dan po prejemu odmerka (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>: Ogata, 2021). Kasnej\u0161e \u0161tudije so dokazale, da je S-protein prisoten v krvi cepljenih tudi ve\u010d mesecev. Bansal in sodelavci (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>) so zaznali najvi\u0161je ravni S-proteina dva tedna po prvem odmerku cepiva, ki so se za\u010dele ni\u017eati \u0161tiri mesece po drugem odmerku. R\u00f6ltgen s sodelavci (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>) je S-protein zaznal v bezgavkah \u0161e 60 dni po drugem odmerku, skupaj z mRNK, ki kodira <\/span>sintezo S-proteina.<\/span> Brogna in Cristoni sta ugotovila <\/span><\/span><\/span>prisotnost S-proteina v krvi cepljenih \u0161e 6 mesecev po zadnjem odmerku, medtem ko necepljeni in prebolevniki S-proteina v vzorcih krvi niso imeli<\/b><\/span><\/span><\/span> (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Slika: Po\u0161kodbe o\u017eilja in strjevanje krvi zaradi mRNK cepiv (<\/span><\/span><\/span>Vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/a>: mRNK vaccine toxicity, M. Palmer, S. Bhakdi. 2023, Doctors for Covid Ethics, str. 40)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Nekateri strokovnjaki so si za\u010deli zastavljati vpra\u0161anja o tem, ali lahko dolgotrajna sinteza S-proteina pri cepljenih pripelje do negativne u\u010dinkovitosti cepiva, ne\u017eelenih stranskih u\u010dinkov in po\u0161kodb (npr. <\/span><\/span><\/span>Trougakos, 2022).<\/span><\/span><\/span><\/a> V krvi cepljene osebe je podobno \u0161tevilo S-proteinov, kot jih ima oseba s te\u017ekim potekom kovida in veliko ve\u010d kot oseba z blagim potekom, kjer oku\u017eba ostane v dihalih.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

S-protein po cepljenju z mRNK cepivi nastaja v telesu neznano dolgo, zato lahko sklepamo, da pride do visokih in toksi\u010dnih koncentracij S-proteina v tkivih (vir<\/a>: Cosentino, 2022), kot npr. pri pojavu akutnega miokarditisu po prejemu odmerka<\/b><\/span><\/span><\/span> ‘cepiva<\/strong>‘ (<\/span><\/span><\/span>vir<\/a>:<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span> Yonker, 2023).<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Problematika toksi\u010dnosti S-proteina je manj akutna pri adenovirusnih vektorskih genskih ‘cepivih’, saj lahko protitelesa nevtralizirajo genetsko spremenjen adenovirus, ki je nosilec genskega zapisa za sintezo S-proteina<\/span>.<\/span> Tega seveda ne gre razumeti kot odobritev vektorske tehnologije adenovirusov; tudi ta cepiva proti Covidu-19 so povzro\u010dila resne ne\u017eelene dogodke (predvsem krvne strdke), zaradi \u010desar so nekatere dr\u017eave prepovedale ali omejile njihovo uporabo.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Proizvajalci so mRNK v cepivu spremenili tako, da je bolj stabilna (modificirana RNA) in jo zapakirali v nanolipidno ovojnico. S tem so dosegli, da <\/span>je prejemnik ‘<\/span>cepiva’<\/span> dalj \u010dasa izpostavljen <\/span>u\u010dinkom <\/span>gensk<\/span>e <\/span>terapij<\/span>e<\/span>, ki neznano dolgo spodbuja <\/span>sintezo<\/span>\u00a0toksi\u010dnega S-proteina v celicah. <\/span><\/span><\/span><\/span>Poleg avtoimunskega napada na celice tkiv in organov, ki sintetizirajo S-protein, lahko<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span> dolgotrajna prisotnost S-proteina s svojimi prionogenimi sekvencami spro\u017ei nevrodegenerativne bolezni, ki se bodo v ve\u010djem \u0161tevilu pojavljale \u0161ele v naslednjih nekaj letih.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span> Proizvajalec cepiv se s tem problemom ne ukvarja. B<\/span><\/span><\/span><\/span>rez resnih dokazov trdijo, da so genska ‘cepiva’ varna.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Neodvisne histopatolo\u0161ke preiskave<\/span><\/h3>\n

Temeljni mehanizem po\u0161kodb s ‘cepivi’ proti covidu-19 je splo\u0161en: beljakovina bodice (S-protein) lahko spodbuja strjevanje krvi in vnetje. Vendar dokazi ka\u017eejo, da hudo, raz\u0161irjeno in trajno po\u0161kodbo tkiv in krvnih \u017eil ve\u010dinoma povzro\u010da imunski napad na celice, ki proizvajajo beljakovine bodice.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Edini na\u010din, kako lahko zagotovo trdimo, da gre za resno po\u0161kodbo po cepljenju proti Covidu-19 ali ne, so histopatolo\u0161ke raziskave tkiv po obdukciji, ki lahko prepoznajo, ali S-protein izvira iz cepiva ali iz virusa. <\/b><\/span><\/span><\/span>S tem se izognemo posplo\u0161evanju, da so za posledice krive ali oku\u017eba z virusom ali druge bolezni.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Ustrezno opravljene obdukcije bi lahko odgovorile na vpra\u0161anje, ali so nenadne in nepri\u010dakovane smrti, nenadne bolezni in poslab\u0161anje zdravja posledica uporabe genskih ‘cepiv’.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

S-protein, ki ga kodira mRNK <\/span>\u00bb<\/span>cepivo<\/span>\u00ab<\/span>, in S-protein, ki <\/span>nastane <\/span>z <\/span>razmno\u017eevanjem <\/span>virus<\/span>a<\/span>, nista identi\u010dna, zato z metodo kontrastnega barv<\/span>anja<\/span> patologi <\/span>lahko <\/span>ugotovijo, ali S-protein v tkivih <\/span>izvira iz <\/span>cepiva ali virusa. Pionir na tem podro\u010dju, pokojni nem\u0161ki prof. Arne Burkhardt, je ugotovil, da napad imunskih celic ubijalk na celice, ki <\/span>sintetizirajo <\/span>S-protein, <\/span>lahko <\/span>povzro\u010di <\/span>nepopravljivo \u0161kodo na vitalnih organih, <\/b>ter posledi\u010dno <\/b>nenadno bolezen in smrt.<\/b> Ugotovitve svojih raziskav je predstavil na 3. mednarodnem vrhu o kovidu v Evropskem parlamentu (<\/span><\/span><\/span>glej posnetek<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a> Po\u0161kodbe po cepljenju proti covidu-19).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Na enak na\u010din je z metodo kontrastnega barvanja vzorcev tkiv patolog Ryan Cole dokazal, da <\/span>so \u0161tevilni primeri <\/b>\u00bbturbo raka\u00ab (izjemno hitro rasto\u010d in agresiven)<\/b>, ki je v <\/b>izrazitem <\/b>porastu <\/b>od za\u010detka uporabe kovid ‘cepiv<\/b>, posledic<\/b>e<\/b> po\u0161kodbe po cepljenju<\/b> (<\/span><\/span><\/span>glej posnetek<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>:<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span> Cepiva proti kovidu in rak)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Slika: Izra\u017eanje S-proteina v kapilarah, manj\u0161ih arterijah in venah (primer 25). prof. Arne Burkhardt<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Genotoksi\u010dnost mRNK cepiv<\/span><\/h3>\n

Tehnologija novih cepiv je zelo zapletena in tehnolo\u0161ko dovr\u0161ena, vseeno pa se lahko v mno\u017ei\u010dni proizvodnji pojavijo odstopanja kakovosti. Evropska agencija za zdravila je opomnila podjetji Pfizer in Moderna, da uporabljata nezanesljive metode odstranjevanja plazmidne DNK ob zaklju\u010dku proizvodnje, ne da bi jima nalo\u017eila, da to popravita, pa\u010d pa jima je vseeno izdala dovoljenje za redni promet <\/b><\/span><\/span><\/span>(<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>: mRNA vaccine toxicity, str. 58, 60). \u017de majhna kontaminacija s plazmidno DNK, ki <\/span>nastane <\/span>v postopku proizvodnje mRNK ‘<\/span>cepiva’<\/span>, lahko pomeni veliko tveganje za prejemnika <\/span>teh<\/span>, saj se lahko <\/span>vgradi <\/span>v njegov genom.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Druga te\u017eava so drobci RNK v ‘<\/span>cepivu’<\/span>. Klju\u010dni problem za proizvajalce cepiva je stabilizacija hitro razgradljive mRNK. \u017de manj\u0161a razgradnja kjerkoli vzdol\u017e verige lahko upo\u010dasni ali prekine pravilno prepisovanje <\/span>(kodiranje) <\/span>in povzro\u010di <\/span>sintezo <\/span>ciljnega antigena <\/span>nepravilne strukture<\/span> (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>: Crommelin, 2021). To pomeni, da ne moremo z gotovostjo vedeti, kak\u0161no beljakovino proizvaja razdrobljena RNK.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Do danes ni jasno, kak\u0161ne so v resnici posledice \u00a0vgradnje genetske sekvence iz ‘cepiva’ v \u010dlove\u0161ki genom.\u00a0<\/span><\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Ugotovitve \u0161tudije (<\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>), izvedene na laboratorijskih \u017eivalih, da se mRNK iz cepiva Pfizer-BioNTech, <\/span><\/span><\/span>\u017ee v \u0161estih urah po prejemu odmerka, v celicah jeter vgradi v <\/b><\/span><\/span><\/span>\u017eivalsko <\/b><\/span><\/span><\/span><\/span>DNK,<\/b><\/span><\/span><\/span> so zaskrbljujo\u010de. Namesto resnih varnostnih \u0161tudij, nam pristojni zagotavljajo, da so cepiva proti Covidu-19 varna.<\/span><\/span><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Nose\u010dnost in ‘cepiva’ proti Covidu-19<\/span><\/h3>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Za uporabo ‘cepiv’ proti Covidu-19 med nose\u010dnostjo ni na voljo klini\u010dnih podatkov, saj so bile nose\u010dnice izklju\u010dene iz sodelovanja v klini\u010dnih \u0161tudijah.<\/b><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Februarja <\/span><\/span><\/span><\/span>2021, ko je ameri\u0161ki CDC brez kakr\u0161nih koli dokazov o varnosti odobril ‘cepivo’ mRNA za nose\u010dnice in dojen\u010dke, starej\u0161e od 6 mesecev, je dru\u017eba Pfizer nenadoma ustavila randomizirano preiskavo na nose\u010dnicah. \u0160tudija je bila sprva predvidena za vklju\u010ditev 4000 \u017eensk, vendar se je Pfizerju prijavilo le 349 nose\u010dnic, nato pa so nabor preizku\u0161ank popolnoma ustavili. Proizvajalec cepiva \u0161e ni razkril podatkov o svoji \u0161tudiji.” (<\/span><\/span><\/span><\/span>vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span><\/a>:<\/u><\/span><\/span><\/span><\/span> CHD)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Nekatere \u0161tudije vpliva mRNK cepiv za covid-19 pri nose\u010dnicah se bodo kon\u010dale v prihodnosti, to je 30. 5. 2024 (\u0161tudija NCT04765384) in 31. 12. 2026 (\u0161tudija NCT04705116), medtem pa <\/span><\/span><\/span><\/span>demografski podatki statisti\u010dnega urada RS za prvo polovico leta 2022 ka\u017eejo 225-odstotno pove\u010danje mrtvorojenih otrok po za\u010detku cepljenja nose\u010dnic s cepivi proti covidu-19. <\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

NE BODI TIHO, POVEJ SVOJO ZGODBO TUDI TI!<\/h4>\n

\u010ce se je vam ali va\u0161im bli\u017enjim zdravje po cepljenju proti C-19 poslab\u0161alo in ste prepri\u010dani ali sumite, da je prejeto ‘cepivo’ (deloma) vzrok za va\u0161e te\u017eave, nam sporo\u010dite. \u010ce boste izrecno dovolili, bomo va\u0161o zgodbo (anonimno) objavili na strani s Pri\u010danji<\/a>.<\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div>

\n\t\t\t\n\t\t\n\t\t\t\n\t\t\tVpra\u0161alnik o te\u017eavah po cepljenju proti C-19\t\t<\/span>\n\t\t\t<\/a>\n\t<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

\u21d2 Naslednji prispevek: <\/b><\/span><\/span><\/span>Ne\u017eeleni u\u010dinki, zdravstvene te\u017eave in po\u0161kodbe po cepljenju<\/b><\/u><\/span><\/span><\/span><\/a>\u00a0<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

\u21d0 Prej\u0161nji prispevek: <\/b><\/span><\/span><\/span>Ali so cepiva proti C-19 u\u010dinkovita?<\/b><\/u><\/span><\/span><\/span><\/b><\/u><\/a><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

‘Cepiva’ proti Covidu-19 so bila razvita v naglici in pod pritiskom z argumentom re\u0161evanja zdravstva pred preobremenjenostjo in kolapsom. Navadno […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1925","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1925","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1925"}],"version-history":[{"count":44,"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1925\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10061,"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1925\/revisions\/10061"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1925"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}