{"id":1743,"date":"2023-09-25T15:23:22","date_gmt":"2023-09-25T15:23:22","guid":{"rendered":"http:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/?page_id=1743"},"modified":"2023-12-28T10:17:35","modified_gmt":"2023-12-28T10:17:35","slug":"ali-so-cepiva-proti-c-19-ucinkovita","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/?page_id=1743","title":{"rendered":"ALI SO CEPIVA PROTI C-19 U\u010cINKOVITA?"},"content":{"rendered":"
\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\t

ALI SO CEPIVA PROTI C-19 U\u010cINKOVITA?<\/h3>\n<\/div>
\n
\n\t

Tradicionalno so cepiva temeljila na imunizaciji z oslabljenim ali inaktiviranim virusom, nova cepiva pa temeljijo na genski sekvenci dela virusa<\/span> in spodbujajo imunski odziv zgolj na S-protein novega koronavirusa, ne pa tudi na druge beljakovine, prisotne v virusu (npr. N-protein, E-protein). Tako vektorska kot mRNK cepiva temeljijo na sinteti\u010dni proizvodnji antigena (S-beljakovine) in ne vsebujejo oslabljenega virusa.<\/span><\/p>\n

Ta cepiva ne za\u0161\u010ditijo pred oku\u017ebo in boleznijo, \u017ee nekaj mesecev po cepljenju pa u\u010dinkovitost strmo pade.<\/span><\/strong> Ne glede na to, so bili v letu 2022 odobreni po\u017eivitveni odmerki, ki nudijo enako kratkotrajno in omejeno za\u0161\u010dito. O tem pri\u010dajo \u0161tevilne \u0161tudije in osebne izku\u0161nje ljudi, ki so predvsem po 3. ali 4. odmerku zboleli za obi\u010dajnim, hudim ali celo dolgotrajnim kovidom. Eden od razlogov za to je <\/span>pomanjkljiv imunski odziv cepljenih<\/span><\/strong> na virusne beljakovine; ko se oku\u017eijo s kovidom, imajo v krvi manj protiteles za N-beljakovine virusa kot necepljeni (<\/span>vir<\/span><\/a>). S cepivom pridobljena odpornost je targetirana samo na beljakovino bodice virusa, ne pa tudi na druge virusne beljakovine.<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Za\u0161\u010dita z omenjenimi \u00bbcepivi\u00ab je kratkotrajna in se z dodatnimi odmerki zni\u017euje, kar je nasprotno od za\u017eelenega in hkrati potrjuje rezultate \u0161tudij pred letom 2020: <\/span><\/span><\/span><\/span>\u201cCepiva proti koronavirusom niso dovolj u\u010dinkovita in lahko povzro\u010dijo ve\u010dje tveganje ob izpostavljenosti novim oku\u017ebam z istim ali podobnimi virusi v prihodnje.\u201c<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Klini\u010dna u\u010dinkovitost cepiv proti covidu-19<\/span><\/h3>\n

Cepivo se lahko izka\u017ee za u\u010dinkovito v klini\u010dni \u0161tudiji (<\/span>klini\u010dna u\u010dinkovitost<\/span><\/strong>), a je neuspe\u0161no v realnih okoli\u0161\u010dinah (<\/span>dejanska u\u010dinkovitost<\/span><\/strong>). Pri obeh merimo proporcionalno zmanj\u0161anje \u0161tevila oku\u017eb pri cepljenih osebah, a med njima je velika razlika: klini\u010dna u\u010dinkovitost se meri v idealnih klini\u010dnih pogojih, dejanska u\u010dinkovitost pa se meri v obi\u010dajnih pogojih, ki jih ne moremo v celoti nadzorovati (<\/span>vir<\/span><\/a>).<\/span><\/p>\n

Pregled klini\u010dne dokumentacije Pfizerja in Moderne nam poka\u017ee, da je bila njuna visoka u\u010dinkovitost <\/span>izra\u010dunana za izredno majhno populacijo, na podlagi \u010desar<\/span> je nemogo\u010de trditi, da cepivo skoraj 100% za\u0161\u010diti pred boleznijo:<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

94% u\u010dinkovitost cepiva Moderna Spikevax<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span> je bila izra\u010dunana na 0,70% populacije, ki je sodelovala v klini\u010dni raziskavi (196 od 27.817 oseb).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Podatki iz tabele 17 v poro\u010dilu o klini\u010dnih raziskavah u\u010dinkovitosti cepiva Spikevax proti covidu-19, na dan 17. decembra 2020 (<\/span><\/span>Vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/a>: FDA Briefing Document \u2013 Moderna COVID-19 vaccine)<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

95% u\u010dinkovitost cepiva Pfizer Comirnaty<\/b><\/span><\/span><\/span><\/span> je bila izra\u010dunana na 0.46% populacije, ki je sodelovala v klini\u010dni raziskavi (170 od pribl. 36.000 udele\u017eencev raziskave).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/a>: EPAR Pfizer, februar 2021, stran 89 <\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Potrebno je tudi pojasniti razli\u010dne na\u010dine, kako proizvajalci izra\u010dunavajo u\u010dinkovitost cepiv. <\/span><\/strong>Razli\u010dni kazalniki in meritve dajejo razli\u010dne rezultate, ti pa slu\u017eijo podrobnemu spremljanju pojava.<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Relativno zni\u017eanje tveganja (95%)<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Evropsko poro\u010dilo o oceni (EPAR) za Pfizerjevo cepivo navaja 8 zbolelih v skupini, ki je prejela \u00bbcepivo\u00ab, in 162 zbolelih v kontrolni skupini (placebo), ki ni prejela \u00bbcepiva\u00ab proti kovidu. U\u010dinkovitost cepiv je proizvajalec izra\u010dunal na osnovi izra\u010duna relativnega zni\u017eanja tveganja: (162-8\/162) x 100, t.j. 95% u\u010dinkovitost. Izra\u010dun, ki ga na tak na\u010din dobimo, t. j. <\/span>95% u\u010dinkovitost, daje nepoznavalcu ob\u010dutek, da ga \u201ccepivo\u201c skoraj povsem za\u0161\u010diti pred zbolevanjem.<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Absolutno zni\u017eanje tveganja (0,84%)<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Izra\u010dun absolutnega zni\u017eanja tveganja ka\u017ee manj spodbudne rezultate.<\/span><\/strong> Med udele\u017eenci registracijske \u0161tudije \u00bbcepiva\u00ab podjetja Pfizer je zbolelo 170 oseb oziroma 0.46 % vseh udele\u017eencev (170\/36523<\/span>). <\/span>V skupini necepljenih je zbolelo 0.884 % (162\/18325) oseb, v skupini cepljenih pa 0.044 % (8\/18198) oseb. <\/span>V<\/span> skupini cepljenih ni zbolelo 99.956 % oseb in v skupini necepljenih ni zbolelo 99.116 % oseb<\/span>.<\/span> Zmanj\u0161anje absolutnega tveganja za pojavnost bolezni covid-19 je bilo 0.0084 (0.00884 \u2013 0.00044) oziroma <\/span>0,84%.<\/span> To pomeni, da je\u00a0<\/span>potrebno cepiti 119 oseb<\/span>, da prepre\u010dimo\u00a0<\/span>obolevanje<\/span>\u00a0<\/span>1 osebe (1\/0.0084) za simptomi covid-19.<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Da opevana u\u010dinkovitost “cepiva” ni tako visoka, je bilo jasno \u017ee v \u010dasu prvih klini\u010dnih \u0161tudij.<\/span><\/strong> \u010ce so, namesto antigenskega testa, za potrditev oku\u017ebe z virusom uporabljali testiranje na protitelesa v krvi cepljenih in necepljenih, je bila <\/span>u\u010dinkovitost cepiv samo 54%<\/span><\/strong> (<\/span>vir<\/span><\/a>: Poro\u010dilo o Pfizerjevi dokumentaciji).<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Dejanska u\u010dinkovitost cepiv<\/span><\/h3>\n

O dejanski u\u010dinkovitosti cepiva lahko govorimo \u0161ele na podlagi rezultatov mno\u017ei\u010dne uporabe in po opravljeni analizi koristi in tveganj, pri \u010demer je nujno potrebno upo\u0161tevati opozorilne dogodke, kot je nepri\u010dakovano veliko \u0161tevilo ne\u017eelenih posledic ali upadanje za\u0161\u010dite zaradi predhodnega sre\u010danja s podobnim virusom (<\/span>vir<\/span><\/a>).<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Zakaj ni bil upo\u0161tevan noben opozorilni znak, da “nova cepiva” ne \u0161\u010ditijo pred oku\u017ebo in boleznijo in ne bodo zaustavila epidemije kovida, ne vemo. \u017de jeseni 2021 je bilo dobro znano, da za\u0161\u010dita pred kovidom, pridobljena s cepivi, traja le nekaj mesecev.<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Protitelesa proti S-proteinu, ki jih izdela telo po vnosu cepiva proti kovidu, <\/span>izginejo \u017ee v 3-10 tednih<\/span><\/strong> (<\/span>vir<\/span><\/a>: Shrotri in sod., 2022). Kmalu je postalo tudi jasno, da so hitro razvijajo\u010de se nove razli\u010dice, kot npr. sev Delta in Omikron, odporne na protitelesa, ki jih spodbujajo cepiva (<\/span>vir<\/span><\/a>: Yahi idr., 2021). Zato se je ljudem svetovalo, naj v rednih \u010dasovnih presledkih vzamejo po\u017eivitvene odmerke in na ta na\u010din zmanj\u0161ajo resnost simptomov (<\/span>vir<\/span><\/a>: Kampf, 2021a)<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Ugotovitve najve\u010dje \u0161vedske \u0161tudije (<\/span>vir<\/span><\/a>), ki je vklju\u010devala ve\u010d kot 196.000 oseb in spremljala u\u010dinkovitost za\u0161\u010dite s cepivi od 28.12.2020 do 4.10.2021 so pokazale progresivno upadanje u\u010dinkovitosti cepiva Pfizer<\/span> (izra\u010dunane na osnovi RRR)<\/span> proti oku\u017ebi s SARS-CoV-2, ki je <\/span>po \u0161tirih mesecih samo \u0161e 60 %. Po sedmih mesecih pa postane celo negativna, o \u010demer tiho pri\u010da v \u0161tudiji objavljeni graf.<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Tabela: Upadanje u\u010dinkovitosti cepiva v 9 mesecih po 2. odmerku (<\/span><\/span><\/span>Vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/a>: Retrospektivna kohortna \u0161tudija celotne populacije na \u0160vedskem<\/span><\/span><\/span>)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Zadnja odmevna \u0161tudija, t. im. clevelandska \u0161tudija, ki je vklju\u010devala 8,7 % populacije (4424 od 51.017 preizku\u0161ancev), je dobila podobne rezultate. \u00bbZagovorniki cepiv\u00ab so jo vzeli kot potrditev, da je bil po\u017eivitveni odmerek pravilna odlo\u010ditev, saj bi bilo druga\u010de \u0161e slab\u0161e, obenem pa so jo \u00bbteoretiki zarote\u00ab interpretirali kot dokaz, da vsak nov odmerek cepiva proti covidu-19 pomeni ve\u010djo mo\u017enost za oku\u017ebo, bolezen in smrt, kar je \u0161tudija dejansko pokazala.<\/span><\/p>\n

\u0160tudija<\/span><\/a> je raziskovala, ali bivalentna cepiva dejansko za\u0161\u010ditijo proti koronavirusni bolezni in pri\u0161la do zaklju\u010dka, da je “bivalentno cepivo za delovno odraslo populacijo nudilo majhno za\u0161\u010dito proti kovidu v \u010dasu, ko je bila aktualna razli\u010dica BA.4\/5, \u0161e manj za\u0161\u010dite v \u010dasu, ko so bile prisotne razli\u010dice seva BQ, za razli\u010dice seva XBB pa se je izkazala kot popolnoma neu\u010dinkovita”. <\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Tabela: Kumulativno \u0161tevilo kovidnih primerov v \u010dasu 6 mesecev glede na cepilni status (0, 1, 2, 3 in ve\u010d kot 4 odmerki) (<\/span>vir<\/span><\/u><\/a>)<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Vpra\u0161anje, na katerega bi morali \u017ee takrat odgovoriti pristojni organi je, ali je cepljenje z novo tehnologijo, ki ne \u0161\u010diti u\u010dinkovito pred oku\u017ebo in ne pred boleznijo, res smiselno in smotrno za katerokoli skupino ljudi, razen za proizvajalce cepiv?<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

S cepivom povezano pospe\u0161evanje <\/span>bolezni<\/span><\/h3>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Ko se cepljeni proti SARS-CoV-2 oku\u017eijo z virusom, proti kateremu so prejeli cepivo in zbolijo, jih <\/span>je potrebno zdraviti enako ali celo bolj intenzivno, kot \u010de bi se z oku\u017ebo sre\u010dali prvi\u010d. <\/span><\/strong>Tudi pri njih lahko pride do te\u017ejega poteka bolezni in zapletov, \u0161e posebej, \u010de je minilo ve\u010d mesecev, odkar so prejeli zadnji odmerek.<\/span><\/p>\n

Da so ve\u010dkrat cepljene osebe bolj izpostavljene tveganju za te\u017eji in\/ali dolgotrajni potek kovida ter druge imunske pomanjkljivosti, so \u017ee julija 2021 opozarjali v Iniciativi slovenskih zdravnikov (<\/span>vir<\/span><\/a>).<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Mnogi strokovnjaki menijo, da bi bilo potrebno cepljenje proti covidu-19 nemudoma zaustaviti in ljudi, ki zbolijo zaradi kovida, pravo\u010dasno in ustrezno zdraviti.<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Zadnje uradne statistike iz Velike Britanije temu pritrjujejo, saj ka\u017eejo, da ljudje, ki so prejeli ve\u010dje \u0161tevilo odmerkov cepiv proti kovidu, bolj in te\u017eje zbolevajo za kovidom (<\/span>vir<\/span><\/a>). <\/span>Prav zaradi ve\u010dje obolevnosti cepljenih, cepiva proti koronavirusom niso bila odobrena \u017ee prej.<\/span><\/strong> Koronavirusi namre\u010d izredno hitro in neprestano mutirajo in se v kratkem \u010dasu izognejo cepivu, kar je bilo znano dolgo pred letom 2020 (<\/span>vir<\/span><\/a>).<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

V Sloveniji podatke o tem, kak\u0161no je zbolevanje med cepljeno in necepljeno populacijo, brez uspeha zahtevamo \u017ee ve\u010d kot leto dni.<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Pristojne institucije niso pripravile resne analize dejanske u\u010dinkovitosti cepljenja proti covidu-19, pa \u010deprav so podatki o <\/span>prese\u017eni smrtnosti Slovencev<\/span><\/strong> za junij 2023 ponovno skrb zbujajo\u010di (ve\u010d kot 10-odstotna prese\u017ena umrljivost), vseeno pa bolj\u0161i od prese\u017ene smrtnosti decembra 2022, ko je ta zna\u0161ala kar 25% (vir<\/a>: Eurostat).<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Slika: Prese\u017ena smrtnost v dr\u017eavah EU za junij 2023 <\/span><\/span><\/span>(<\/span>Vir<\/u><\/span><\/span><\/span><\/a>: EUROSTAT)<\/span><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Imunska pomanjkljivost cepljenih<\/strong>,<\/span> predvsem tistih, ki so prejeli ve\u010d odmerkov cepiva proti kovidu, <\/span>je lahko vzrok za prese\u017eno smrtnost in dalj \u010dasa trajajo\u010de zdravstvene te\u017eave<\/span><\/strong> prejemnikov cepiv. Oslabljene imunski odziv ovira u\u010dinkovito spopadanje z oku\u017ebo in razvoj spominskih imunskih celic, s tem pa tudi \u010di\u0161\u010denje virusa iz organizma, ki lahko ostane latentno prisoten in na dolgi rok slabi organizem.<\/span><\/p>\n

Prav tako zaradi dolgotrajne proizvodnje S-proteina razvijejo veliko \u0161tevilo protiteles IgG4, ki poskrbijo za bla\u017eji vnetni odziv in lahko imajo manj zna\u010dilnih simptomov. Vendar velikokrat ne razvijejo nevtralizirajo\u010dih protiteles (<\/span>vir<\/span><\/a>). Na ta na\u010din tudi omogo\u010dijo nemoteno razmno\u017eevanje S-proteina, ki v aktivni fazi spro\u0161\u010da <\/span>toksin, nevaren za kardiovaskularni, nevrolo\u0161ki in reproduktivni sistem.<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Preberi ve\u010d: <\/b><\/span><\/span><\/span>Ne\u017eeleni u\u010dinki, zdravstvene te\u017eave in po\u0161kodbe po cepljenju<\/b><\/u><\/span><\/span><\/span><\/a><\/span><\/span><\/b><\/u><\/b><\/u><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Nezaupanje javnosti v nova cepiva<\/span><\/h3>\n

Pristojni trdijo, da naj resnih ne\u017eelenih posledic ne bi bilo oziroma naj bi bile zelo redke. Kljub temu ljudje ne zaupajo cepivom proti kovidu, saj se je <\/span>v Sloveniji s tremi odmerki cepilo le 31% in s \u0161tirimi odmerki le 4% prebivalcev<\/span> <\/strong>(<\/span>vir<\/span>: <\/span>NIJZ<\/span><\/a>). <\/span><\/p>\n

Enajst mesecev po za\u010detku cepljenja z novimi \u00bbcepivi\u00ab proti covidu-19 je Evropska agencija za zdravila (EMA), 5. oktobra 2021, izdala priporo\u010dilo za <\/span>dodatni odmerek<\/span><\/strong> obeh mRNK cepiv (Pfizer, Moderna), pa <\/span>\u010deprav ni bilo prepri\u010dljivih dokazov<\/span><\/strong> o tem, da protitelesa proti S-proteinu, ki so se po po\u017eivitvenem odmerku pove\u010dala, \u0161\u010ditijo bolnike pred kovidom. <\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div>
\n
\n\t

Vir<\/a>: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomo\u010dke, oktober 2021<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Do za\u010detka leta 2022 so nova cepiva proti covidu-19 pridobila <\/span>redna dovoljenja<\/span><\/strong> za promet v EU in drugod po svetu. <\/span>Priporo\u010dajo in uporabijo se lahko za domnevno za\u0161\u010dito proti covidu-19 od 6. meseca starosti dalje!<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

V rednem dovoljenju za promet s cepivom Pfizerja je izrecno napisano, da cepivo Comirnaty ne vsebuje virusa in ne povzro\u010da bolezni covid-19. \u010cemu tak\u0161na formulacija? Je to morda odgovor na negativno u\u010dinkovitost cepiva, ki nastopi po nekaj mesecih od zadnjega odmerka ali morda na vpra\u0161anja ljudi, zakaj so vseeno zboleli za kovidom?<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>\n

Verjetno si nih\u010de ni predstavljal, da bo po cepljenju zbolel in da cepiva ne bodo prepre\u010dila epidemije, kot jim je bilo obljubljeno, ali vrnila \u017eivljenje v normalo, pa \u010deprav je marsikdo na to opozarjal. <\/span>Ljudje so bili zavedeni, da se pred virusom in boleznijo ni mogo\u010de za\u0161\u010dititi na druga\u010den na\u010din.<\/span><\/strong> \u0160e ve\u010d, proti u\u010dinkovitim in poceni zdravilom so mediji in stroka spro\u017eili pravo vojno zasmehovanja in podcenjevanja z grenkim priokusom (<\/span>glej Drugo mnenje<\/span>,<\/span><\/a> Globalna vojna proti ivermektinu).<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t\t\"\"\n\t<\/div>\n\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\n
\n\t

Ve\u010dina ljudi se ne bi cepila z novo tehnologijo cepiv, \u010de ne bi bila v to posredno prisiljena in zavedena.<\/span><\/strong><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Zanimivost<\/span><\/h3>\n

Do jeseni 2023 je bilo objavljenih ve\u010d \u0161tudij, tudi velikih, dvojno slepih in randomiziranih \u0161tudij, ki so ugotovile, da <\/span>ivermektin vseeno deluje<\/span><\/strong>.<\/strong> Retrospektivna \u0161tudija iz Brazilije (<\/span>vir<\/span><\/a>), izvedena na ve\u010d kot 220.000 osebah, je izmerila u\u010dinkovitost preventive z ivermektinom <\/span>in vivo<\/span>. Ugotovila je, da se lahko s skoraj 70-odstotno gotovostjo zanesemo, da nas bo jemanje ivermektina za\u0161\u010ditilo pred smrtjo zaradi kovida. <\/span>Morda je bil to razlog, da so mediji in zagovorniki cepljenja proti ivermektinu in hidroksiklorokinu spro\u017eili pravo vojno,<\/span><\/strong> saj v primeru, da bi se izkazala za u\u010dinkovita in uspe\u0161na, prehitro uvajanje novih gensko informiranih cepiv ali zdravil ne bi bilo upravi\u010deno.<\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

Preberi ve\u010d: <\/b><\/span><\/span><\/span>Preventiva in zgodnje zdravljenje kovida<\/b><\/u><\/span><\/span><\/span><\/a>\u00a0<\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

\n
\n\t

\u21d2 Naslednji prispevek: <\/b><\/span><\/span><\/span>Ali so cepiva proti C-19 varna?<\/b><\/u><\/span><\/span><\/span><\/b><\/u><\/a><\/span><\/span><\/p>\n<\/div>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tradicionalno so cepiva temeljila na imunizaciji z oslabljenim ali inaktiviranim virusom, nova cepiva pa temeljijo na genski sekvenci dela virusa […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1743","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1743","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1743"}],"version-history":[{"count":66,"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1743\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4971,"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1743\/revisions\/4971"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/odgovoren-za-zdravje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1743"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}