NESORAZMERNOST IN POSLEDICE UKREPOV ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE

“Zapiranje družbe ali “lockdown” bi lahko veljalo za eno od največjih mirnodobnih političnih katastrof vseh časov.“

(International Journal of the Economics of Business)

Ob vsakem zdravstvenem postopku ali ukrepu je potrebno strokovno in celostno oceniti sorazmernost, t.j. razmerje med koristjo in škodo. V tem prispevku je povzetih le nekaj ugotovitev iz mnogih študij in raziskav na podlagi visokokakovostnih dokazov, ki ugotavljajo, da mnogi epidemični ukrepi niso dosegli svojega namena zajezitve prenosa ali zmanjšanja smrti. So pa povzročili ogromno zdravstveno, psihološko, finančno, gospodarsko in socialno škodo, zlasti revnejšim in ranljivim skupinam, ter otrokom in mladostnikom.

Je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) s svojimi priporočili res ravnala v najvišje dobro človeštva, ali je v ozadju nova prevara (podobna tisti iz leta 2009 pri prašičji gripi) in so imeli koristi ponovno predvsem proizvajalci in podporniki cepiv in ne javno zdravje in javno zdravstvo?

Je bil kovid res tako zelo nevaren in smrtonosen?

Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je bila virusna bolezen s smrtnostjo okoli 1% uvrščena v  1. skupino najnevarnejših nalezljivih bolezni. Sem so, do pojava kovida, spadale le bolezni s 30% ali višjo smrtnostjo (kuga, ebola, marburg…). Takšen pravno formalni status oblastem omogoča podreditev temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Je bilo to res potrebno? Bi bili ukrepi lahko manj omejevalni za splošno populacijo in bi bolj zaščitili le starejše in ranljive?

“Bolezen Covid-19 je smrtno nevarna za 1,7% starostnikov nad 70 let, za ljudi pod 70 let pa predstavlja manj kot 1% tveganja, da bodo zaradi kovida umrli“ (vir: Ioannidis, 2021).

Ali res nismo imeli varnih in učinkovitih zdravil?

Ali je k zaključku, da za Covid-19 ni bilo ustreznega zdravila, pripomogel interes proizvajalcev cepiv in novih zdravil proti Covidu-19? Raziskave in klinična praksa iz tujine so namreč pokazale, da bi lahko z zgodnjim zdravljenjem z generičnimi, splošno dostopnimi ter poceni zdravili preprečili od 60 do 80% vseh težjih potekov bolezni, hospitalizacij in smrti. 

To pomeni, da bi lahko v Sloveniji preprečili od približno 4000 do 5000 smrti, v veliki meri razbremenili bolnišnice in omogočili nemoteno obravnavo bolnikov z drugimi boleznimi, preprečili številne hujše zaplete bolezni in skrajšali čas zdravljenja, če bi le začeli kovidne bolnike pravočasno zdraviti.

Dolgoročno najbolj vzdržni in poceni načini za obvladovanje epidemije, kot so ustrezni prezračevalni sistemi, preventiva in krepitev imunskega sistema, profilaksa in zgodnje zdravljenje okužbe, so bile v celoti spregledane.

Zelo verjetno je, da je nepravočasno in neustrezno zdravljenje Covida-19 pripeljalo do več hospitalizacij, hujših oblik bolezni, zapletov, dolgotrajnega kovida in smrti in da je bila mnogim, cepljenim in necepljenim, zaradi tega povzročena nepopravljiva škoda. Če ste vi ali vaši bližnji zaradi prepoznega ali neustreznega zdravljenja utrpeli škodo na zdravju, nam sporočite.

Zapiranje družbe je smrtnost zvišalo, ne zmanjšalo

“Zapiranje družbe ali “lockdown” bi lahko veljalo za eno od največjih mirnodobnih političnih katastrof vseh časov“ (vir). Nacionalni urad za ekonomske raziskave ZDA na podlagi podatkov iz 43 držav sveta in vseh zveznih držav ZDA ugotavlja, da ni nobenih dokazov, da bi ukrep zapiranja družbe (= lockdown) zmanjšal umrljivost zaradi Covida-19, niti ni imel pomembnega učinka na pojavnost primerov Covida-19, je pa povzročil ogromno škode.

Povečal je presežno smrtnost, tudi zaradi nedostopnosti zdravstvenega sistema in posledično prepoznih diagnoz resnih bolezni. Povečale so se socialne in psihične stiske, depresija, tesnoba, zloraba drog, družinsko nasilje, spolne zlorabe, stopnja (poskusov) samomora… Posebej zakrbljujoče je stanje otrok in mladostnikov.

Ustvarja se vtis, da obstaja znanstveni konsenz, ki govori v prid zapiranju družbe, a to ni res. Veliko uglednih, svetovno znanih imen s področja medicine, epidemiologije, virologije, biologije, mikrobiologije in drugih, se je združilo v pripravi dokumenta Great Barrington Declaration, v katerem pozivajo, naj se takoj preneha z zapiranji celotne družbe in bolj poskrbi za ranljive skupine.

Analize, ki govorijo v prid zapiranja družbe, so uporabljale grobe merske enote, kot so življenja, in ne leta življenja, kar je zavajajoče. Smrt zaradi Covida-19 nesorazmerno prizadene najstarejše prebivalce, medtem ko gospodarski in socialni učinki zapiranja družbe nesorazmerno prizadenejo mlajše delovno aktivno prebivalstvo in otroke, ki imajo v času učinka veliko daljšo pričakovano življenjsko dobo.

V ZDA ocenjujejo, da bo zaradi zapiranja družbe izgubljenih kar 18,7 milijonov let življenja, prihranjenih pa le od 250 do 750 tisoč let.

Po študiji Univerze v Bristolu (Velika Britanija) so ukrepi z omejitvami povzročili 560.000 smrti, kar je 310.000 več, kot so napovedali tamkašnji pristojni, da naj bi jih umrlo zaradi Covida-19 brez sočasnih ukrepov zaprtja družbe v Veliki Britaniji.

Utemeljitve v prid dlje trajajočim zaprtjem niso ustrezno upoštevale številnih nasprotnih vidikov, vključno z vplivom na duševne bolezni, izobraževanje, zaposlovanje in marginalizirane skupnosti ter zdravstvene, izobraževalne in ekonomske neenakosti. Ker je sedaj jasno, da podaljšano zapiranje povzroča hudo škodo številnim ranljivim skupinam prebivalstva, je za izvajanje daljšega zapiranja družbe treba postaviti višje kriterije z visokokakovostnimi dokazi, da je korist bistveno večja od škode. (povzetek iz študije)

Teh otrok ni ubil ali poškodoval virus, temveč ukrepi

Otroci in mladostniki so zaradi nesorazmernih ukrepov utrpeli največjo škodo na svojem psihofizičnem zdravju. Mnoge raziskave kažejo, da je zapiranje družbe povezano z upadom verbalne, motorične in kognitivne zmogljivosti pri dojenčkih in otrocih. V času pandemije so se poglobile psihične stiske tako odraslih kot otrok in mladostnikov. Na primer, podatki iz Velike Britanije kažejo, da so se primeri hujših poškodb dojenčkov povečali za kar 20%, od tega jih je 40% umrlo.

Teh otrok ni ubil ali poškodoval virus, ampak ukrepi, ki so ljudi spravljali v hude stiske. Umrli otroci so le vrh ledene gore, številni so travmatizirani, otroške travme pa pogosto puščajo doživljenjske posledice.

“V letu 2020 je bilo samo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zdravljenih za skoraj 50 % več mladostnikov po poskusu samomora.“ (NIJZ)

»Otroci in mladostniki ne smejo biti več žrtve nečloveških omejitev. Otroci potrebujejo druženje in aktivnosti izven šole. Nedopustno je, da se otroke sistemsko uniči z nepremišljenimi ukrepi.« (Zveza prijateljev mladine Slovenije)

Če se je vam ali vašim bližnjim zaradi kovidne krize in/ali epidemičnih ukrepov poslabšalo duševno zdravje, nam sporočite preko spodnjega vprašalnika. Posebej nas zanima duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Zaprtje šol ni pripomoglo k zaustavitvi širjenja Covida-19

Kot priznava celo Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) “se zdi, da prenos Covida-19 v šolah ni pogostejši kot v neizobraževalnih okoljih.” Študija, ki jo je kasneje objavil Journal of Global Health, je ugotovila, da so “otroci in mladostniki imeli nižje možnosti za okužbo v izobraževalnih okoljih kot v gospodinjstvih ali v skupnosti.

“Glede na drakonske ukrepe ni čudno, da vse več otrok zaostaja v razvoju. Zaprtje šol, neučinkovito spletno učenje, maskiranje in pomanjkanje socializacije predstavljajo veliko breme za otroke in verjamem, da zato zdaj opažamo učinke neoptimalnega učenja.”

(Brian Hooker, dr., višji direktor znanosti in raziskav za obrambo zdravja otrok)

V času pandemije je bilo strokovno povsem neutemeljeno in moralno nesprejemljivo, da je bilo reševanje starejših položeno na pleča otrok in mladostnikov. Navkljub že aprila 2020 jasnim dejstvom, da otroci ne zbolevajo pogosto in šole niso žarišča okužb. Analiza zdravstvenega stanja po epidemiji je nujnost; v sklopu le-te je visoka prioriteta analiza zdravstvenega stanja otrok in mladostnikov.

Več primerov Covida-19 v državah, kjer so bile maske obvezne

Dolgotrajna in pogosta raba zaščitne maske predstavlja tveganje tako za fizično kot duševno zdravje. Problematične so nevarne snovi in rast patogenov v maskah, zmanjšana nasičenost krvi s kisikom ter posledično utrujenost, slabša koncentracija, megla v glavi in težave s spominom, ob dolgotrajni rabi pa tudi trajne poškodbe možganov.

Strokovnjaki so opozorili, da je prisiljevanje šolarjev k nošenju obraznih mask povzročilo tudi psihološke stiske in dolgotrajne travme. Zaradi vseh zdravstvenih tveganj, je potrebno pri dolgotrajnejši in pogosti rabi dobro premisliti, ali je nošenje mask resnično koristno, predvsem pri otrocih.

17. november 2020: Več primerov Covida-19 je bilo v državah, kjer je bila maska obvezna (črne krivulje), kot v državah, kjer maska ni bila obvezna (rdeče krivulje – Švedska, Norveška, Danska)

»Rezultati kažejo, da države, kjer so bile maske obvezne, niso bile uspešnejše od držav, kjer maske niso bile obvezne. Poleg tega zmerno pozitivna korelacija med uporabo mask in smrtnimi primeri v zahodni Evropi kaže, da bi lahko imela razširjena uporaba mask potencialno škodljive, nenamerne posledice.“

Če ste vi ali vaši bližnji zaradi maske utrpeli zdravstveno škodo, nam to sporočite.

Kako varno, potrebno in učinkovito je (bilo) testiranje?

Ministrstvo za zdravje je v članku o učinkovitosti testiranja navedlo, da spremljajo in upoštevajo dobre prakse iz tujine in, da s testiranjem 3x tedensko za kar 80% zmanjšamo število pozitivnih primerov. Seveda smo iz napisanega sklepali, kot verjetno večina bralcev, da so to zmanjšanje opazili skozi analizo dobrih praks iz tujine. A smo od NIJZ, po enem mesecu neodzivnosti pristojnih, prejeli podatek, da predvidevajo, da je g. Poklukar uporabil številke podane iz študije na podlagi računalniškega simulacijskega modela, ki je bila v tistem času še “under review“.

“Testiranje v domovih za ostarele in v bolnišničnem okolju je pomembno. Po drugi strani ni nobene javnozdravstvene koristi v masovnem testiranju šolskih otrok, dijakov in študentov. To je škodljivo.“ (Martin Kulldorff, profesor medicine na univerzi Harvard)

Testiranje je mnogim povzročilo glavobol, krvavenje iz nosu ter druge zdravstvene težave. Globok odvzem brisa predstavlja nevarnost resnih fizičnih poškodb. Takšen invaziven način se je v medicini do pojava Covida-19 uporabljal redko in le le v izrednih primerih. Neuradne analize so na testirnih palčkah pokazale tudi prisotnost izredno nevarnih substanc. Vprašljiva je tudi zanesljivost testov.

Če ste vi ali vaši bližnji zaradi testiranja utrpeli zdravstveno škodo, nam to sporočite.

(Ne)učinkovitost in (ne)varnost cepljenja proti Covidu-19

Cepljenje je bilo predstavljeno kot varno in učinkovito, z zelo majhno možnostjo resnih zapletov, kot edina rešitev za zajezitev pandemije in najboljša zaščita pred hujšim potekom in smrtjo. Izkazalo se je, da so varnostne študije proizvajalcev cepiv pomanjkljive ali celo ne obstajajo. Resnih analiz in primerjav zdravja cepljenih in necepljenih pristojne institucije ne izvajajo, pa čeprav so podatki o cepilnem statusu za vsakega prebivalca enostavno dostopni. Naši pristojni so zatrjevali, da so cepiva varna in učinkovita, čeprav jih je Pfizer v pogodbi z našo vlado opozoril, da “dolgoročni učinki in učinkovitost cepiva trenutno niso znani in da lahko obstajajo škodljivi učinki cepiva, ki trenutno niso znani.’’

Številni strokovnjaki opozarjajo na pretečo nevarnost zdravstvene, socialne in gospodarske krize zaradi dolgoročnih posledic vnosa genskih pripravkov in pozivajo k ukrepanju.

Več o učinkovitosti, varnosti, neželenih učinkih, možnostih samozdravljenja in razstrupljanja po cepljenju, ter o dolžnostih zdravnikov pred in po cepljenju si preberite na straneh o cepljenju proti Covidu-19.

Če se je vam, vašim bližnjim ali vašim pacientom zdravje po cepljenju poslabšalo in ste prepričani ali sumite, da je prejeto cepivo (deloma) vzrok za vaše težave, nam sporočite preko spodnjega vprašalnika. Če boste izrecno dovolili, bomo vašo zgodbo (anonimno) objavili na strani s Pričanji.

Je bila PCT prisila uvedena brez strokovne in zakonske podlage?

Mnogi so se cepili zato, ker so verjeli, da bodo s tem zmanjšali možnost prenosa okužbe in zaščitili ranljive posameznike pred okužbo. Mnogi pa so bili v cepljenje “prisiljeni“ skozi PCT pogoje, vsakodnevno testiranje ter skozi pritiske pristojnih, nadrejenih in družbe. Vsa prisila je temeljila na predpostavki, da cepljenje zmanjša možnost okužbe in prenosa.

Vendar pa cepiva sploh niso bila testirana na učinkovitost pri prenosu, kar prizna Pfizerjeva predstavnica v Evropskem parlamentu. So bila torej digitalna potrdila oz. PCT pogoji uvedeni brez vsakršne strokovne in zakonske podlage?

Je bila to zdravstvena ali politična odločitev? Agenda 2030 in s tem nova svetovna družbena ureditev pod taktirko Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Združenih narodov (ZN) v sodelovanju s Svetovnim gospodarskim forumom kaže, da digitalna potrdila, in s tem digitalni nadzor po kitajskem modelu, že postaja tudi naša “nova normalnost“.

Situacija je zelo zaskrbljujoča, pristojni molčijo

Kljub številnim in izredno zaskrbljujočim podatkom, statistikam, verodostojnim študijam in osebnim pričanjem o poslabšanju zdravstvenega stanja in večji umrljivosti, ter o slabi učinkovitosti in celo nevarnosti “cepiv“ proti Covidu-19, kljub sporni “tihi“ predaji naše suverenosti Svetovni zdravstveni organizaciji, ki je vse ukrepe priporočala in kljub mnogim pozivom, tako laične kot strokovne javnosti, se pristojni na vse pretege izogibajo analizi in javni strokovni razpravi z drugim mnenjem stroke.

ZAHTEVA ZA ANALIZO ZDRAVSTVENEGA STANJA PO EPIDEMIJI

Zakaj se je v Sloveniji poslabšalo javno zdravje v 2021 in 2022? Zahtevamo analizo varnosti in učinkovitosti cepiv proti Covidu-19 s primerjavo zdravstvenega stanja in smrti med cepljeno in necepljeno populacijo, analizo odziva na epidemijo, soočenje z drugim mnenjem stroke ter prevzem odgovornosti in sanacijo povzročene škode.