CEPLJENJE PROTI C-19

Sodelujoča država članica priznava, da dolgoročni učinki in učinkovitost cepiva trenutno niso znani in da lahko obstajajo škodljivi učinki cepiva, ki trenutno niso znani.“

(pogodba za dobavo cepiv med našo vlado in podjetjem Pfizer).

Navadno razvoj cepiva traja najmanj 5 do ponavadi 10 do 15 let, da se lahko dobro razišče vse, tudi srednjeročne in dolgoročne vplive na zdravje. Otroke cepljenih nosečnic spremljajo še vsaj do 7. leta. Cepiva proti C-19 so bila razvita in odobrena za uporabo v le nekaj mesecih, saj domnevno “ni bilo na voljo drugih učinkovitih in varnih zdravil in, ker je bila bolezen tako smrtonosna in nevarna“. In seveda, ker naj bi se cepiva izkazala za “varna in učinkovita“, celo za nosečnice in otroke. Je bilo cepljenje z novo, ne dovolj preizkušeno tehnologijo res edina varna in učinkovita rešitev?

Kako (ne)učinkovito in (ne)varno je cepljenje?

Številni strokovnjaki opozarjajo na pretečo nevarnost zdravstvene, socialne in gospodarske krize zaradi dolgoročnih posledic vnosa genskih pripravkov v organizem in pozivajo k ukrepanju.

Kako učinkovito nova cepiva preprečujejo težje poteke in smrti? Zakaj so presežne smrti zelo visoke tudi v letih 2021-2023, ko bi morala biti kovidna zdravstvena kriza, na podlagi napovedane učinkovitosti cepiv, že končana? Zakaj je v EU presežna smrtnost večja v državah z višjo precepljenostjo in nižja ali negativna v manj precepljenih državah?

Varnostne študije proizvajalcev so pomanjkljive ali celo ne obstajajo. Vedno več je dokazov, študij in pričanj o številnih resnih bolezni zaradi cepljenja. Ker zdravniki neželenih učinkov pogosto ne prepoznajo in ne prijavijo pristojnim, je število neželenih učinkov podcenjeno in omejeno na kratko obdobje po cepljenju, čeprav se lahko simptomi poškodbe po cepljenju pojavijo tudi več mesecev ali celo let po prejemu zadnjega odmerka.

Znano je, da je učinkovitost cepiv pomanjkljiva in kratkotrajna. Statistike in študije pa kažejo, da imajo cepljeni zaradi imunskih pomanjkljivosti celo večje možnosti za težje poteke in smrt zaradi kovida kot necepljeni, kar potrjuje rezultate študij pred letom 2020.
Ta cepiva temeljijo na novi, potencialno nevarni, genski tehnologiji. Varnostne študije proizvajalcev cepiv so pomanjkljive in ne vsebujejo študij o farmakološkem delovanju, genotoksičnosti, rakotvornosti, nevrotoksičnosti, kardiotoksičnosti, vplivu na moško in žensko plodnost itd.
Pomanjkanje kliničnih študij je posebej problematično za bolnike s težavami po cepljenju. Mnogi hodijo od enega specialista do drugega, ti pa ne vedo, kaj narediti z njimi, saj z običajnimi preiskavami ne najdejo vzrokov za njihove težave.

Samozdravljenje po cepljenju ali po kovidu

Pomembno ozadje zdravstvenih težav oz. sindroma po cepljenju proti C-19 je dolgotrajno neustrezno odzivanje imunskega sistema, ki ga povzroči poškodba organizma z beljakovinskimi bodicami oz. S-proteini in ostalimi toksičnimi sestavinami teh cepiv.

Po vsakem prejetem odmerku cepiva se v organizmu ustvarjajo (sintetizirajo) večje količine S-proteina. Ni raziskano, kako dolgo ta proces vztraja. Pri večini cepljenih nekaj tednov ali mesecev, pri nekaterih pa tudi bistveno dlje. Ko zbolimo za kovidom, se v okuženih celicah razmnožujejo virusi, pri tem se sinetizirajo tudi S-proteini. Krajši ali daljši čas ti ostanejo v organizmu tudi potem, ko smo kovid že preboleli, še posebej, če ga ne zdravimo pravočasno in ustrezno. Vendar S-protein, ki ga kodira mRNK cepivo, in S-protein, ki se ustvari med razmnoževanjem virusov, nista identična. S-protein, ki ga organizem sinetizira po cepljenju, ostaja v organizmu bistveno dlje, kot ta, ki nastane med okužbo, ker ga organizem zaradi drugačne strukture težje prepozna in težje razgradi.

Za okrevanje je pomembno pospešiti proces odstranjevanja S-proteina in drugih škodljivih sestavin cepiva iz organizma ter s tem omejiti toksičnost in patogenost teh v telesu.

Spodnji protokoli in priporočila, ki jih povzemamo po vodilnih svetovnih strokovnih avtoritetah na tem področju, so namenjeni tako cepljenim kot necepljenim.

Protokoli na tej strani so namenjeni samozdravljenju oziroma (1) obvladovanju sindroma po cepljenju in preprečevanju zdravstvenih težav po cepljenju, predvsem kardiovaskularnih bolezni in raka, ter (2) obvladovanju sindroma dolgotrajnega kovida, ki je posledica nepravočasnega in neustreznega zdravljenja kovidne bolezni.
Tako za necepljene, še bolj pa za cepljene, ki imajo lahko v telesu že prisoten S-protein zaradi cepiva, je ustrezno zgodnje zdravljenje kovidne bolezni ključnega pomena za reševanje življenj in preprečevanje hospitalizacij, hujših oblik bolezni, zapletov, primerov dolgotrajnega kovida in smrti.

Ljudi s težavami po cepljenju puščamo na cedilu

Zdravstveno stanje cepljenih proti C-19 (in otroke rojene cepljenim staršem) bi bilo potrebno skrbno spremljati vsaj še eno leto po cepljenju za ugotavljanje srednjeročnih in vsaj še 10 let za spremljanje dolgoročnih neželenih učinkov. Vsakršne zdravstvene težave, ki se pojavijo po cepljenju, je potrebno prijaviti pristojnim inštitucijam in jih temeljito raziskati.

Genski preparati (»cepiva«) proti C-19 imajo v primerjavi s klasičnimi cepivi bistveno večjo stopnjo resnih neželenih učinkov, ki so slabo raziskani. Zdravniki jih pogosto ne prepoznajo in ne znajo zdraviti. Skrbi o možni povezavi s cepljenjem so največkrat nezaželena tema pogovora. Zdravniki brezpogojno zaupajo v varnost cepljenja in težave po njih najpogosteje pripišejo dolgemu kovidu, psihološkim težavam ali drugim vzrokom. Ne prijavijo jih pristojnim, četudi bolnik, ki svoje telo najbolje pozna, sumi ali je prepričan, da so njegove težave povezane s cepljenjem.

Zaradi velikega števila cepljenih ljudi, je zelo verjetno, da obstaja veliko število poškodovanih, ki jih zdravstveni sistem ne prepozna in ne spremlja ter posledično niso deležni ustrezne zdravstvene obravnave. Tisti redki, ki jim neželeni učinek potrdi strokovna komisija, pa ne dočakajo odškodnin, ki bi jim omogočile oz. olajšale samozdravljenje!

Večina zdravnikov pred cepljenjem ni opravila pojasnilne dolžnosti. Ogromno jih ne prijavlja domnevnih neželenih učinkov. Kaj bi vam morali povedati pred cepljenjem? Kdaj morajo prijaviti neželene učinke in kako jih lahko prijavite sami?
Kako do odškodnin, ki bi poškodovanim s cepivi olajšale tako zdravljenje kot življenje? Kdo je do nje upravičen? Postopek je dolgotrajen, naporen in najpogosteje neuspešen, pravna pomoč pa veliko finančno breme.
Verodostojna pisna in video pričanja cepljenih (oz. njihovih svojcev), ki so po cepljenju umrli ali se jim je zdravje močno poslabšalo. S kakšnimi težavami se soočajo in kakšni so odzivi zdravnikov in pristojnih?

NE BODI TIHO, POVEJ SVOJO ZGODBO TUDI TI!

Če se je vam ali vašim bližnjim zdravje po cepljenju proti C-19 poslabšalo in ste prepričani ali sumite, da je prejeto cepivo (vsaj deloma) vzrok za vaše težave, nam sporočite. Če boste izrecno dovolili, bomo vašo zgodbo (anonimno) objavili na strani s Pričanji.

ZAHTEVA ZA ANALIZO ZDRAVSTVENEGA STANJA PO EPIDEMIJI

Zakaj se je v Sloveniji poslabšalo javno zdravje v 2021 in 2022? Zahtevamo analizo varnosti in učinkovitosti cepiv proti Covidu-19 s primerjavo zdravstvenega stanja in smrti med cepljeno in necepljeno populacijo, analizo odziva na epidemijo, soočenje z drugim mnenjem stroke ter prevzem odgovornosti in sanacijo povzročene škode.