ALI SO CEPIVA PROTI C-19 UČINKOVITA?

Tradicionalno so cepiva temeljila na imunizaciji z oslabljenim ali inaktiviranim virusom, nova cepiva pa temeljijo na genski sekvenci dela virusa in spodbujajo imunski odziv zgolj na S-protein novega koronavirusa, ne pa tudi na druge beljakovine, prisotne v virusu (npr. N-protein, E-protein). Tako vektorska kot mRNK cepiva temeljijo na sintetični proizvodnji antigena (S-beljakovine) in ne vsebujejo oslabljenega virusa.

Ta cepiva ne zaščitijo pred okužbo in boleznijo, že nekaj mesecev po cepljenju pa učinkovitost strmo pade. Ne glede na to, so bili v letu 2022 odobreni poživitveni odmerki, ki nudijo enako kratkotrajno in omejeno zaščito. O tem pričajo številne študije in osebne izkušnje ljudi, ki so predvsem po 3. ali 4. odmerku zboleli za običajnim, hudim ali celo dolgotrajnim kovidom. Eden od razlogov za to je pomanjkljiv imunski odziv cepljenih na virusne beljakovine; ko se okužijo s kovidom, imajo v krvi manj protiteles za N-beljakovine virusa kot necepljeni (vir). S cepivom pridobljena odpornost je targetirana samo na beljakovino bodice virusa, ne pa tudi na druge virusne beljakovine.

Zaščita z omenjenimi »cepivi« je kratkotrajna in se z dodatnimi odmerki znižuje, kar je nasprotno od zaželenega in hkrati potrjuje rezultate študij pred letom 2020: Cepiva proti koronavirusom niso dovolj učinkovita in lahko povzročijo večje tveganje ob izpostavljenosti novim okužbam z istim ali podobnimi virusi v prihodnje.“

Klinična učinkovitost cepiv proti covidu-19

Cepivo se lahko izkaže za učinkovito v klinični študiji (klinična učinkovitost), a je neuspešno v realnih okoliščinah (dejanska učinkovitost). Pri obeh merimo proporcionalno zmanjšanje števila okužb pri cepljenih osebah, a med njima je velika razlika: klinična učinkovitost se meri v idealnih kliničnih pogojih, dejanska učinkovitost pa se meri v običajnih pogojih, ki jih ne moremo v celoti nadzorovati (vir).

Pregled klinične dokumentacije Pfizerja in Moderne nam pokaže, da je bila njuna visoka učinkovitost izračunana za izredno majhno populacijo, na podlagi česar je nemogoče trditi, da cepivo skoraj 100% zaščiti pred boleznijo:

94% učinkovitost cepiva Moderna Spikevax je bila izračunana na 0,70% populacije, ki je sodelovala v klinični raziskavi (196 od 27.817 oseb).

Podatki iz tabele 17 v poročilu o kliničnih raziskavah učinkovitosti cepiva Spikevax proti covidu-19, na dan 17. decembra 2020 (Vir: FDA Briefing Document – Moderna COVID-19 vaccine)

95% učinkovitost cepiva Pfizer Comirnaty je bila izračunana na 0.46% populacije, ki je sodelovala v klinični raziskavi (170 od pribl. 36.000 udeležencev raziskave).

Vir: EPAR Pfizer, februar 2021, stran 89

Potrebno je tudi pojasniti različne načine, kako proizvajalci izračunavajo učinkovitost cepiv. Različni kazalniki in meritve dajejo različne rezultate, ti pa služijo podrobnemu spremljanju pojava.

Relativno znižanje tveganja (95%)

Evropsko poročilo o oceni (EPAR) za Pfizerjevo cepivo navaja 8 zbolelih v skupini, ki je prejela »cepivo«, in 162 zbolelih v kontrolni skupini (placebo), ki ni prejela »cepiva« proti kovidu. Učinkovitost cepiv je proizvajalec izračunal na osnovi izračuna relativnega znižanja tveganja: (162-8/162) x 100, t.j. 95% učinkovitost. Izračun, ki ga na tak način dobimo, t. j. 95% učinkovitost, daje nepoznavalcu občutek, da ga “cepivo“ skoraj povsem zaščiti pred zbolevanjem.

Absolutno znižanje tveganja (0,84%)

Izračun absolutnega znižanja tveganja kaže manj spodbudne rezultate. Med udeleženci registracijske študije »cepiva« podjetja Pfizer je zbolelo 170 oseb oziroma 0.46 % vseh udeležencev (170/36523). V skupini necepljenih je zbolelo 0.884 % (162/18325) oseb, v skupini cepljenih pa 0.044 % (8/18198) oseb. V skupini cepljenih ni zbolelo 99.956 % oseb in v skupini necepljenih ni zbolelo 99.116 % oseb. Zmanjšanje absolutnega tveganja za pojavnost bolezni covid-19 je bilo 0.0084 (0.00884 – 0.00044) oziroma 0,84%. To pomeni, da je potrebno cepiti 119 oseb, da preprečimo obolevanje 1 osebe (1/0.0084) za simptomi covid-19.

Da opevana učinkovitost “cepiva” ni tako visoka, je bilo jasno že v času prvih kliničnih študij. Če so, namesto antigenskega testa, za potrditev okužbe z virusom uporabljali testiranje na protitelesa v krvi cepljenih in necepljenih, je bila učinkovitost cepiv samo 54% (vir: Poročilo o Pfizerjevi dokumentaciji).

Dejanska učinkovitost cepiv

O dejanski učinkovitosti cepiva lahko govorimo šele na podlagi rezultatov množične uporabe in po opravljeni analizi koristi in tveganj, pri čemer je nujno potrebno upoštevati opozorilne dogodke, kot je nepričakovano veliko število neželenih posledic ali upadanje zaščite zaradi predhodnega srečanja s podobnim virusom (vir).

Zakaj ni bil upoštevan noben opozorilni znak, da “nova cepiva” ne ščitijo pred okužbo in boleznijo in ne bodo zaustavila epidemije kovida, ne vemo. Že jeseni 2021 je bilo dobro znano, da zaščita pred kovidom, pridobljena s cepivi, traja le nekaj mesecev.

Protitelesa proti S-proteinu, ki jih izdela telo po vnosu cepiva proti kovidu, izginejo že v 3-10 tednih (vir: Shrotri in sod., 2022). Kmalu je postalo tudi jasno, da so hitro razvijajoče se nove različice, kot npr. sev Delta in Omikron, odporne na protitelesa, ki jih spodbujajo cepiva (vir: Yahi idr., 2021). Zato se je ljudem svetovalo, naj v rednih časovnih presledkih vzamejo poživitvene odmerke in na ta način zmanjšajo resnost simptomov (vir: Kampf, 2021a)

Ugotovitve največje švedske študije (vir), ki je vključevala več kot 196.000 oseb in spremljala učinkovitost zaščite s cepivi od 28.12.2020 do 4.10.2021 so pokazale progresivno upadanje učinkovitosti cepiva Pfizer (izračunane na osnovi RRR) proti okužbi s SARS-CoV-2, ki je po štirih mesecih samo še 60 %. Po sedmih mesecih pa postane celo negativna, o čemer tiho priča v študiji objavljeni graf.

Tabela: Upadanje učinkovitosti cepiva v 9 mesecih po 2. odmerku (Vir: Retrospektivna kohortna študija celotne populacije na Švedskem)

Zadnja odmevna študija, t. im. clevelandska študija, ki je vključevala 8,7 % populacije (4424 od 51.017 preizkušancev), je dobila podobne rezultate. »Zagovorniki cepiv« so jo vzeli kot potrditev, da je bil poživitveni odmerek pravilna odločitev, saj bi bilo drugače še slabše, obenem pa so jo »teoretiki zarote« interpretirali kot dokaz, da vsak nov odmerek cepiva proti covidu-19 pomeni večjo možnost za okužbo, bolezen in smrt, kar je študija dejansko pokazala.

Študija je raziskovala, ali bivalentna cepiva dejansko zaščitijo proti koronavirusni bolezni in prišla do zaključka, da je “bivalentno cepivo za delovno odraslo populacijo nudilo majhno zaščito proti kovidu v času, ko je bila aktualna različica BA.4/5, še manj zaščite v času, ko so bile prisotne različice seva BQ, za različice seva XBB pa se je izkazala kot popolnoma neučinkovita”.

Tabela: Kumulativno število kovidnih primerov v času 6 mesecev glede na cepilni status (0, 1, 2, 3 in več kot 4 odmerki) (vir)

Vprašanje, na katerega bi morali že takrat odgovoriti pristojni organi je, ali je cepljenje z novo tehnologijo, ki ne ščiti učinkovito pred okužbo in ne pred boleznijo, res smiselno in smotrno za katerokoli skupino ljudi, razen za proizvajalce cepiv?

S cepivom povezano pospeševanje bolezni

Ko se cepljeni proti SARS-CoV-2 okužijo z virusom, proti kateremu so prejeli cepivo in zbolijo, jih je potrebno zdraviti enako ali celo bolj intenzivno, kot če bi se z okužbo srečali prvič. Tudi pri njih lahko pride do težjega poteka bolezni in zapletov, še posebej, če je minilo več mesecev, odkar so prejeli zadnji odmerek.

Da so večkrat cepljene osebe bolj izpostavljene tveganju za težji in/ali dolgotrajni potek kovida ter druge imunske pomanjkljivosti, so že julija 2021 opozarjali v Iniciativi slovenskih zdravnikov (vir).

Mnogi strokovnjaki menijo, da bi bilo potrebno cepljenje proti covidu-19 nemudoma zaustaviti in ljudi, ki zbolijo zaradi kovida, pravočasno in ustrezno zdraviti.

Zadnje uradne statistike iz Velike Britanije temu pritrjujejo, saj kažejo, da ljudje, ki so prejeli večje število odmerkov cepiv proti kovidu, bolj in težje zbolevajo za kovidom (vir). Prav zaradi večje obolevnosti cepljenih, cepiva proti koronavirusom niso bila odobrena že prej. Koronavirusi namreč izredno hitro in neprestano mutirajo in se v kratkem času izognejo cepivu, kar je bilo znano dolgo pred letom 2020 (vir).

V Sloveniji podatke o tem, kakšno je zbolevanje med cepljeno in necepljeno populacijo, brez uspeha zahtevamo že več kot leto dni.

Pristojne institucije niso pripravile resne analize dejanske učinkovitosti cepljenja proti covidu-19, pa čeprav so podatki o presežni smrtnosti Slovencev za junij 2023 ponovno skrb zbujajoči (več kot 10-odstotna presežna umrljivost), vseeno pa boljši od presežne smrtnosti decembra 2022, ko je ta znašala kar 25% (vir: Eurostat).

Slika: Presežna smrtnost v državah EU za junij 2023 (Vir: EUROSTAT)

Imunska pomanjkljivost cepljenih, predvsem tistih, ki so prejeli več odmerkov cepiva proti kovidu, je lahko vzrok za presežno smrtnost in dalj časa trajajoče zdravstvene težave prejemnikov cepiv. Oslabljene imunski odziv ovira učinkovito spopadanje z okužbo in razvoj spominskih imunskih celic, s tem pa tudi čiščenje virusa iz organizma, ki lahko ostane latentno prisoten in na dolgi rok slabi organizem.

Prav tako zaradi dolgotrajne proizvodnje S-proteina razvijejo veliko število protiteles IgG4, ki poskrbijo za blažji vnetni odziv in lahko imajo manj značilnih simptomov. Vendar velikokrat ne razvijejo nevtralizirajočih protiteles (vir). Na ta način tudi omogočijo nemoteno razmnoževanje S-proteina, ki v aktivni fazi sprošča toksin, nevaren za kardiovaskularni, nevrološki in reproduktivni sistem.

Nezaupanje javnosti v nova cepiva

Pristojni trdijo, da naj resnih neželenih posledic ne bi bilo oziroma naj bi bile zelo redke. Kljub temu ljudje ne zaupajo cepivom proti kovidu, saj se je v Sloveniji s tremi odmerki cepilo le 31% in s štirimi odmerki le 4% prebivalcev (vir: NIJZ).

Enajst mesecev po začetku cepljenja z novimi »cepivi« proti covidu-19 je Evropska agencija za zdravila (EMA), 5. oktobra 2021, izdala priporočilo za dodatni odmerek obeh mRNK cepiv (Pfizer, Moderna), pa čeprav ni bilo prepričljivih dokazov o tem, da protitelesa proti S-proteinu, ki so se po poživitvenem odmerku povečala, ščitijo bolnike pred kovidom.

Vir: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, oktober 2021

Do začetka leta 2022 so nova cepiva proti covidu-19 pridobila redna dovoljenja za promet v EU in drugod po svetu. Priporočajo in uporabijo se lahko za domnevno zaščito proti covidu-19 od 6. meseca starosti dalje!

V rednem dovoljenju za promet s cepivom Pfizerja je izrecno napisano, da cepivo Comirnaty ne vsebuje virusa in ne povzroča bolezni covid-19. Čemu takšna formulacija? Je to morda odgovor na negativno učinkovitost cepiva, ki nastopi po nekaj mesecih od zadnjega odmerka ali morda na vprašanja ljudi, zakaj so vseeno zboleli za kovidom?

Verjetno si nihče ni predstavljal, da bo po cepljenju zbolel in da cepiva ne bodo preprečila epidemije, kot jim je bilo obljubljeno, ali vrnila življenje v normalo, pa čeprav je marsikdo na to opozarjal. Ljudje so bili zavedeni, da se pred virusom in boleznijo ni mogoče zaščititi na drugačen način. Še več, proti učinkovitim in poceni zdravilom so mediji in stroka sprožili pravo vojno zasmehovanja in podcenjevanja z grenkim priokusom (glej Drugo mnenje, Globalna vojna proti ivermektinu).

Večina ljudi se ne bi cepila z novo tehnologijo cepiv, če ne bi bila v to posredno prisiljena in zavedena.

Zanimivost

Do jeseni 2023 je bilo objavljenih več študij, tudi velikih, dvojno slepih in randomiziranih študij, ki so ugotovile, da ivermektin vseeno deluje. Retrospektivna študija iz Brazilije (vir), izvedena na več kot 220.000 osebah, je izmerila učinkovitost preventive z ivermektinom in vivo. Ugotovila je, da se lahko s skoraj 70-odstotno gotovostjo zanesemo, da nas bo jemanje ivermektina zaščitilo pred smrtjo zaradi kovida. Morda je bil to razlog, da so mediji in zagovorniki cepljenja proti ivermektinu in hidroksiklorokinu sprožili pravo vojno, saj v primeru, da bi se izkazala za učinkovita in uspešna, prehitro uvajanje novih gensko informiranih cepiv ali zdravil ne bi bilo upravičeno.