Pristojni nam sicer zagotavljajo, da skrbno spremljajo neželene učinke, vendar veliko ljudi sporoča, da zdravniki zdravstvenih težav ne obravnavajo kot morebitno posledico cepljenja. Zato domnevnih neželenih učinkov ne prijavijo pristojnim, niti v primerih, ko sami niso prepričani o vzroku in pacient sumi ali je prepričan, da so njegove težave povezane s cepljenjem.

Preberi več: Pričanja o zdravstvenih težavah po cepljenju proti covid-19

Poročanje o neželenih učinkih je za vse zdravstvene delavce obvezno. Zakon o zdravilih in Pravilnik o farmakovigilanci zdravil jih zavezuje, da domnevne neželene učinke prijavijo v največ 15-ih dneh po dogodku. 

Vendar tudi uradni podatki kažejo, da zdravniki domnevnih neželenih učinkov cepiv na splošno večinoma ne prijavijo. Harvardska raziskava iz 2011 je pokazala, da je prijavljenih manj kot 1% domnevnih neželenih učinkov cepiv.

Zato ocenjujemo, da je število prijavljenih neželenih učinkov cepiv proti Covidu-19, ki ga vodi in spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (glej Poročilo NIJZ, 2023), močno podcenjeno. Prav tako je omejeno na kratko obdobje po cepljenju, saj ne vključuje srednjeročnih in dolgoročnih neželenih učinkov, ki se lahko pojavijo več mesecev, celo več let po cepljenju.

Skrbno spremljanje in poročanje o neželenih učinkov je izrednega pomena za zagotavljanje varnosti ljudi pri cepljenju. Če je poročanje pomanjkljivo, ter v varnostne študije niso vključeni vsi neželeni učinki, imamo lahko posledično zavajajoče podatke o varnosti cepljenja. Po besedah Evropske agencije za zdravila EMA je zbiranje vseh poročil o domnevnih neželenih učinkih zdravil in cepiv “eden od stebrov sistema EU za spremljanje varnosti”. Tudi na podlagi teh dragocenih podatkov Ema redno objavlja varnostne posodobitve za štiri cepiva proti covidu-19, ki so v uporabi v evropskem prostoru.

Zdravstveno stanje cepljenih proti Covidu-19 bi morali še posebej skrbno spremljati!

Z zakonom določeni varnostni protokoli so pomembni že za zdravila in cepiva z rednim dovoljenjem, še toliko bolj pa za vsa cepiva proti Covidu-19, saj se tovrstni (genski) preparati do sedaj masovno nikoli niso uporabljali in ker (še) nimamo relevantnih podatkov o kratkoročnih ter srednjeročnih stranskih učinkih, o dolgoročnih pa dejansko ne vemo še nič. 

Na to, da ta ‘cepiva’ niso absolutna varna ali učinkovita, je našo vlado opozoril tudi Pfizer, ki v pogodbi za dobavo navaja: “Sodelujoča država članica priznava, da dolgoročni učinki in učinkovitost cepiva trenutno niso znani in da lahko obstajajo škodljivi učinki cepiva, ki trenutno niso znani.“ 

Zato bi morali zdravniki zdravstveno stanje cepljenih proti Covidu-19 (in otrok rojenih cepljenim staršem) še posebej skrbno spremljati vsaj še eno leto po cepljenju za kratkoročne in srednjeročne stranske učinke, in več let za dolgoročne, ter temeljito raziskati in pristojnim institucijam javiti vsakršne zdravstvene težave, ki se pojavijo po cepljenju, a tega ne počnejo.

NIJZ bi moral sproti delati tudi primerjavo zdravstvenega stanja in smrtnosti cepljenega dela prebivalstva s kontrolno skupino, torej necepljenim delom populacije, kar je temeljna znanstvena metoda za oceno učinkovitosti in varnosti cepiva, a tega ne počne.

Preberi več: Zakaj se NIJZ izogiba analizi in primerjavi zdravstvenega stanja glede na status cepljenja proti Covidu-19?

Podatkovni portal Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji v letih 2021 in 2022 (ko bi morala biti kovidna zdravstvena kriza na podlagi napovedane učinkovitosti ‘cepiv’ že končana) kaže na hudo poslabšanje javnega zdravja v primerjavi z leti prej, celo v primerjavi z 2020 (za 2023 podatki še niso znani). Vedno več je tudi pričanj o poslabšanju zdravstvenega stanja po cepljenju ter dokazov in študij o nevarnosti in neučinkovitosti cepiv, ter mnogih resnih neželenih učinkih.

Preberi več: Zakaj se je v Sloveniji poslabšalo javno zdravje v 2021 in 2022?

Zaradi eksperimentalnega statusa ‘cepiv’ in zahtevanega dodatnega spremljanja varnosti, bi morali zdravniki in pristojni že brez zaskrbljujočih številk o poslabšanju javnega zdravja natančno spremljati in meriti rezultate tega zdravstvenega ukrepa, kar je sicer tudi temeljni standard medicinske znanosti, a se jim to očitno ne zdi potrebno.

Zakaj torej zdravniki ne prijavljajo neželenih učinkov?

Glede na to, da so varnostne študije ‘cepiv’ proti Covidu-19 pomanjkljive, da ne vključujejo farmakološkega delovanja, kot tudi ne študij o genotoksičnosti, rakotvornosti, nevrotoksičnosti, kardiotoksičnosti, vplivu na moško in žensko plodnost itd, je zelo verjetno, da zdravniki sploh ne vedo, kakšne posledice in poškodbe lahko povzročijo ta cepiva in tudi zato prijavljajo veliko manj neželenih posledic od realnega stanja.

Zato tudi pojasnilne dolžnosti pred cepljenjem niso mogli (dobro) opraviti. Večina zdravnikov na cepilnih mestih ni znala našteti niti do takrat znanih resnih neželenih učinkov, kaj šele to, kako pogosto se pojavljajo in kdo jim je bolj izpostavljen. Posledično tudi cepljeni ne vedo, katere zdravstvene težave so lahko posledica cepljenja.

Tudi pristojni niso opravili svojih dolžnostih in zdravnikom niso posredovali pomembnih informacij o uradno priznanih tveganjih. Kljub navodilom EMA-e in opozorilom Iniciative slovenskih zdravnikov, zdravniki npr. niso bili obveščeni, da je VAED (s cepivom povezano pospeševanje bolezni, ki lahko škodi ali celo ogrozi zdravje in življenje cepljenih) uvrščen na seznam pomembnih potencialnih tveganj ter da je potrebno spremljati in sporočati glede obolevanja s simptomi Covida-19 po cepljenju.

Preberi več: Kaj bi vam morali zdravniki povedati pred cepljenjem proti Covidu-19?

Večina zdravnikov na splošno nima veliko znanja o cepivih, kar brez problema priznajo tudi sami, saj ob rednem delu nimajo časa študirati tako obsežnega in kompleksnega področja. Kljub temu, da nimajo dovolj znanja, da bi presojali vzročno povezavo s cepljenjem, niti to ni njihova pristojnost, prepogosto zanikajo povezavo s cepljenjem in neželenih učinkov ne prijavijo pristojnim. Tudi, ko niso popolnoma prepričani o vzroku zdravstvenih težav ali jim je ta celo neznan, zdravniki verjamejo, da cepljenje ne more biti vzrok, saj so tako kot ‘kolegice in kolegi na NIJZ neomajni v prepričanju, da so zapleti po cepljenju izjemno redki’. V varnost cepljenja tako trdno verjamejo, da se jim ne zdi potrebno, da bi se o tem prepričali na znanstven način’, je v Sobotni prilogi Dela v članku  ‘Je cepljenje varno’ izpostavil dr. Matjaž Zwitter.

Preberi več: Kdaj morajo zdravniki prijaviti domnevne neželene učinke in kako jih lahko prijavite sami?

Ljudi s težavami po cepljenju ne smemo več puščati na cedilu!

Zdravniki si zatiskajo oči, odgovorni se izogibajo analizi zdravstvenega stanja, mediji molčijo… Mnogo ljudi poroča o poslabšanju zdravstvenega stanja po cepljenju proti Covid-19, čeprav so bili prej zdravi. Velikokrat imajo številne in dolgotrajne simptome, zato hodijo od enega specialista do drugega, ti pa ne vedo, kaj narediti z njimi, saj z običajnimi preiskavami ne najdejo vzrokov za njihove težave. Četudi bolnik, ki svoje telo najbolje pozna, sumi ali je prepričan, da so njegove težave povezane s cepljenjem, so te skrbi največkrat neželena tema pogovora, saj zdravniki brezpogojno zaupajo v absolutno varnost cepljenja, kar bolnikom povzroča še dodatno stisko.

Če ne poznamo (oz. si ne priznamo) vzroka zdravstvenih težav, tudi ne moremo zagotoviti ustreznega zdravljenja. Moramo raziskati, če je cepljenje kakorkoli negativno vplivalo na javno zdravje, in najti način, kako pomagati poškodovanim, tako zdravstveno kot finančno z odškodninami.