Objavljeno v Delu, Pisma bralcev, 12.2.2024
Delo je 3. 2. 2024 v članku ‘Oslovski kašelj na pohodu, iskanje rizičnih stikov lahko počaka’, poročalo o stavki zdravnikov na NIJZ. Stavko so zaostrili tako, da ne sodelujejo z mediji in ne podajajo strokovnih mnenj – slednje ni nič novega.
Za pomanjkanje finančnih sredstev pri stavki verjetno ne gre. Tekom epidemije so si izplačevali visoke kovid dodatke, čeprav za razliko od svojih kolegov niso delali z bolniki. Oba direktorja sta prejela nagrado za delovno uspešnost (član stranke SD, doc. dr. B. Gabrovec je bil v letu 2021 z 116.000 euri bruto eden najbolje plačanih javnih uslužbencev). Javnost na pojasnila o upravičenosti do teh dodatkov in nagrad čaka že dolgo, tako kot čaka tudi na analizo odziva na epidemijo in zdravstvenega stanja ljudi.
Ali mogoče stavkajo zato, ker so solidarni s svojimi kolegi kliniki? Podobno, kot so nas »učili« solidarnosti v času kovida z zapiranjem, maskiranjem, omejevanjem, sami pa so medtem pohajali po vinskih kleteh in se udeleževali elitističnih dogodkov. Ob »preobremenjenosti« pa dokazljivo niso »našli« nobene informacije javnega značaja ali te »niso obstajale«, za katere jih je vztrajno prosila (in jih še vedno naproša) javnost. Na vprašanja strokovne narave so pogosto odgovarjale kar študentke Taja, Ajda, Nina, včasih Žiga in Miha.
Namen NIJZ-ja je proučevanje, analiziranje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva RS. Čeprav so v zadnjih letih okrepili kader z dodatnimi 124 ljudi, in sedaj inštitut zaposluje kar 621 ljudi, od tega 99 zdravnikov, smo že tekom epidemije ostali brez pomembnih podatkov in analiz, ki so v skrbi za javno zdravje bistveni element za kakovostne smernice zviševanja ravni javnega zdravja. Kaj delajo, da vse do danes, ko ni več izrednih razmer, niso zmogli pripraviti teh pomembnih analiz?
In sedaj stavkajo za kaj? Za višje plače? Kje je v tej zgodbi skrb za zdravje ljudi, kar je njihovo poslanstvo in namen? Sprašujemo se, zakaj jih ne skrbijo podatki na njihovem podatkovnem portalu, ki v Sloveniji v letih 2021 in 2022 kažejo na hudo poslabšanje javnega zdravja v primerjavi z leti prej, celo v primerjavi z 2020 (za leto 2023 podatkov še ni): 63% več hospitalizacij zaradi miokarditisa v 2021 kot v 2020; 36% več hospitalizacij zaradi pljučne embolije v 2021 kot v 2020; 70% več bolniške odsotnosti v 2022 kot v 2020; v starostnih skupinah do 74 let pa celo več smrti v povezavi s kovidom kot v 2020, ko še nismo imeli cepiv, itd.
Cepiva proti Covidu-19 so bila največja sprememba v letu 2021 zato bi bilo treba nujno raziskati morebitno povezavo zdravstvenih težav s cepljenjem. Poleg tega je bilo za ta cepiva zahtevano dodatno spremljanje varnosti, kar pomeni, da bi morali na NIJZ že brez zaskrbljujočih številk o poslabšanju javnega zdravja natančno spremljati rezultate tega zdravstvenega ukrepa, kar je temeljni standard medicinske znanosti, a se zdi, da »na NIJZ v varnost cepljenja tako trdno verjamejo, da se jim ne zdi potrebno, da bi se o tem prepričali na znanstven način«, kot je Delovem članku ‘Je cepljenje varno’ poudaril njihov kolega dr. Matjaž Zwitter.
NIJZ javnosti odgovarja s svojimi ocenami »uspešnosti«, ki temeljijo na hipotetičnih kriterijih o domnevno preprečenih hospitalizacijah in smrtih zaradi uporabe cepiva. Na vse pretege pa se izogibajo številnim zahtevam, da bi statistike o boleznih, bolniških odsotnostih in smrtih v Sloveniji opremili s statusom cepljenja proti Covidu-19, kar je glede na elektronski register cepljenih oseb, nelogično.
Za nezaupanje javnosti do NIJZ in zdravnikov so odgovorni sami, njihova ignoranca pa izgubljeno zaupanje samo še poglablja. »V čigavi službi so zaposleni na NIJZ-ju in kako (ne)odgovorno opravljajo svoje osnovno poslanstvo plačano iz davkoplačevalskega denarja«, se sprašujemo vsakodnevno. Od NIJZ namesto stavke pričakujemo, da začnejo odgovorno opravljati svoje delo! V kolikor zahtevanih analiz ne nameravajo pripraviti, potem pričakujemo, da bodo svojo odločitev znali strokovno argumentirati (brez floskul in posplošenih ocen).
V imenu skupine Odgovoren za zdravje in podpisnikov zahteve za analizo
- Maja Zakotnik, univ.dipl.ang.
- Esmeralda Vidmar, univ.dipl.teol.
- Biserka Ilin, dr.med.,spec.,
- Diana Cimprič, univ.dipl.psih.
- Srečko Šorli, raziskovalec
Preberi več:
Zakaj se je v Sloveniji poslabšalo javno zdravje v 2021 in 2022?
Zakaj zdravniki ne prijavljajo domnevnih neželenih učinkov po cepljenju?
