Podatkovni portal Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji v letih 2021 in 2022 kaže na hudo poslabšanje javnega zdravja v primerjavi z leti prej, celo v primerjavi z 2020 (za leto 2023 podatki še niso znani). Ker so bila mRNA cepiva največja novost v letu 2021, je treba nujno raziskati, če in v kolikšni meri je cepljenje vzrok za poslabšanje zdravstvenega stanja v letih 2021-2023. Vedno več je tudi pričanj o poslabšanju zdravstvenega stanja po cepljenju ter dokazov in študij o nevarnosti in neučinkovitosti cepiv, ter mnogih resnih neželenih učinkih.

Preberi več: Zakaj se je v Sloveniji poslabšalo javno zdravje v 2021 in 2022?

Tako laična kot strokovna javnost, mnogi posamezniki in skupine, si že dolgo neuspešno prizadevamo, da bi od NIJZ-ja pridobili uradne podatke oz. analizo in primerjavo zdravstvenega stanja prebivalstva glede na status cepljenja proti Covidu-19. V Sloveniji je z vsaj enim odmerkom cepljenih 59 % ljudi, kar pomeni, da imamo 41% ljudi v kontrolni skupini necepljenih za primerjavo zdravstvenega stanja. Vse podatke in dovoljenje za njihovo obdelavo imajo, a se takšni analizi na vse pretege izogibajo. To so informacije javnega značaja, oviranje dostopa do njih pa kaznivo dejanje, vedno bolj se namreč zdi, da se gre za načrtno prikrivanje javnih podatkov.

Dr. Matjaž Zwitter, ki je NIJZ marca 2023 v Delu javno pozval k raziskavi pravi: “Zagovorniki cepljenja zagotavljajo, da so resni zapleti izjemno redki in da korist cepljenja odtehta s cepljenjem povezano tveganje. Nasprotniki trdijo, da je zapletov bistveno več. Raziskava, ki bi dokazala ali ovrgla trditvi, bi bila relativno nezahtevna. Po predpisanem postopku jo lahko prijavi in izpelje le NIJZ, ki ima vse podatke in za njihovo uporabo tudi odgovarja.”

NIJZ odgovarja s svojimi ocenami »uspešnosti«, ki temeljijo na hipotetičnih kriterijih temelječih na domnevah o preprečenih hospitalizacijah in smrtih zaradi uporabe cepiva. Temeljna znanstvena metoda, da se oceni učinkovitost cepljenja je, da se primerja zdravstveno stanje in smrtnost cepljenega dela prebivalstva s kontrolno skupino, torej necepljenim delom populacije, česar NIJZ kljub mnogim pozivom javnosti ni naredil.

NIJZ ne razkrije cepilnega statusa umrlih in obolelih v Sloveniji, čeprav bi to omogočilo hitro primerjavo in bi lahko ovrglo ali nakazalo možno povezavo s cepljenjem, zato se upravičeno sprašujemo, ali tako prikrivajo škodljivost teh cepiv in svoje strokovne napake? Če bi te številke pričale o varnosti cepiv, verjamemo, da bi jih že razkrili in tako ovrgli trditve drugega mnenja stroke o njihovi nevarnosti in neučinkovitosti.

Ti podatki so ključni za spremljanje varnosti in učinkovitosti, zato ne razumemo, zakaj se takšne statistike in analize ne izvajajo že od začetka cepljenja, čeprav so bili odgovorni k temu pozvani že januarja 2021. Nekateri zdravstveni delavci celo pričajo, da so dobili navodila, naj pacientov ne sprašujejo o cepilnem statusu. Glede na eksperimentalni status teh cepiv, za katera je bilo zahtevano dodatno spremljanje varnosti, bi bila smiselna in nujna ravno obratna navodila.

“Podatek o cepilnem statusu je poslovna skrivnost medicine. V 2021 nas je lahko po cepilnem statusu vprašal vsak varnostnik, prodajalec, študent… danes te o tem ne vpraša niti zdravnik, ker ne sme. Dr. Milan Krek mi je v daljšem pogovoru zagotovil, da ima NIJZ natančne podatke za vsako cepljeno osebo glede njenega cepilnega statusa. Izračun za koliko je smrtnost cepljenega dela populacije večja od smrtnosti necepljenega dela populacije bi se lahko naredil, pa se ne bo. Odgovorni nikoli ne bodo priznali, da so nasedli zločinski propagandi farmacevtskih multinacionalk.” (Srečko Šorli v prispevku Zakaj ne bomo nikoli dobili poročila NIJZ o učinkovitosti koronskega cepljenja v Sloveniji?)

Zaradi eksperimentalnega statusa cepiv in zahtevanega dodatnega spremljanja varnosti, bi morali pristojni že brez zaskrbljujočih številk o poslabšanju javnega zdravja natančno spremljati in meriti rezultate tega zdravstvenega ukrepa, kar je sicer tudi temeljni standard medicinske znanosti, a se jim to očitno ne zdi potrebno…

Zdravstveno stanje cepljenih (in otrok rojenih cepljenim staršem), bi morali skrbno spremljati vsaj še 1 leto za kratkoročne in srednjeročne stranske učinke, in več let za dolgoročne, ter temeljito raziskati in pristojnim institucijam javiti vsakršne zdravstvene težave, ki se pojavijo.  Čeprav pristojni zatrjujejo drugače, pa tako pričanja kot uradni podatki kažejo, da zdravniki domnevnih neželenih učinkov ne prijavljajo. Zato ocenjujemo, da je število prijavljenih domnevnih neželenih učinkov cepiv proti Covidu-19, ki ga vodi in spremlja NIJZ, močno podcenjeno in omejeno na kratko obdobje po cepljenju, saj ne vključuje srednjeročnih in dolgoročnih neželenih učinkov, ki se lahko pojavijo več mesecev, celo več let po cepljenju.

Preberi več: Zakaj zdravniki ne prijavljajo domnevnih neželenih učinkov po cepljenju?

Evropska agencija za zdravila (EMA) je novembra 2023 potrdila, da ta cepiva niso bila namenjena splošni imunizaciji. Argumenti za množično (ponekod celo obvezno) cepljenje splošne populacije ali poklicnih skupin so bili torej neutemeljeni. Cepivo je bilo odobreno izključno za lastno zaščito in ne za zaščito drugih, saj niso nikoli opravili študij glede učinkovitosti pri preprečevanju prenosa okužb, kar je že oktobra 2022 v EU parlamentu povedala predstavnica podjetja Pfizer. Odgovorni in mediji so nam to ključno informacijo zamolčali, so pa s širjenjem nestrpnosti do necepljenih v družbi ustvarili močno polarizacijo, celo na nivoju družine, med ljudmi je bilo prisotno veliko sovražnosti, kar je še poglobilo že tako hude duševne stiske.

Kljub vsem odprtim vprašanjem, zaskrbljujočim zdravstvenim podatkom in utemeljenim sumom koruptivnega in malomarnega delovanja, v Sloveniji še vedno nimamo niti analize cepljenja niti celostne analize odziva na epidemijo in vpliva epidemičnih ukrepov na zdravje ljudi. Ta je nujna tako za zagotavljanje javnega zdravja kot tudi za pripravo na morebitne nove epidemije v prihodnosti, ki jih že napovedujejo. In tudi zato, ker naša vlada brez javne razprave in referenduma predaja našo suverenost Svetovni zdravstveni organizaciji, ki je vse ukrepe priporočala. Zato je neodgovorno in nestrokovno, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v vsem tem času analize še ni pripravil.

Poleg analize sta ključna tudi javna strokovna razprava in sodelovanje s predstavniki drugega mnenja, saj je zaupanje v integriteto, neodvisnost in strokovnost uradne stroke porušeno. Informacije, ki so podane javnosti in medijem s strani pristojnih, so pogosto pomanjkljive in nestrokovne, in tudi zato za splošno neinformirano javnost zavajajoče. Drugo mnenje pa je diskreditirano, cenzurirano in celo sankcionirano brez strokovnih argumentov.