Ker so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) zavrnili našo zahtevo za posredovanje podatkov o statusu cepljenja umrlih in obolelih ter primerjalno analizo zdravstvenega stanja med cepljeno in necepljeno populacijo v Sloveniji, smo 2.7.2024 zoper ta inštitut vložili tožbo.

Ker med drugim trdijo, da za izvedbo teh ‘zahtevnih’ analiz nimajo kadra in sredstev, v tožbi sedaj zahtevamo: ”NIJZ naj posreduje le zaprošene podatke, analizo pa bo izvedla tožeča stranka sama!”

V tožbi trdimo in zahtevamo naslednje:

”Trditev NIJZ, da odgovorov na to vprašanje nima je neresna, saj je NIJZ ves čas covid-19 zatrjeval, da je povečana smrtnost v letu 2020 izključna posledica covid-19. Verjeti je bilo, da so te trditve posledica nekih objektivnih podatkov in ne zgolj posledica domišljije predstavnikov NIJZ. Take trditve je NIJZ seveda lahko posredoval javnosti, le če je razpolagal z objektivnimi podatki, ki so izkazovali vzročno povezanost covid-19 in presežne smrtnosti. NIJZ sedaj trdi, da (objektivnih) podatkov o razlogih za povečano smrtnost v letu 2020 sploh nima v obliki dokumenta?! Pomeni to, da je celotna covid-19 kampanja temeljila neobstoječih oziroma neresničnih podatkih?

Če je namreč NIJZ v letu 2021 trdil, da so praktično vse smrti izključna posledica covid-19 in smo v letu 2020 uspeli izkoreniniti celo gripo, (le upamo lahko, da so bile take trditve utemeljene s konkretnimi in objektivnimi podatki), ima NIJZ tudi v letu 2024 brez dvoma dokumente iz katerih izhajajo razlogi za povečano smrtnost tudi v letih 2021, 2022 in 2023. Precej težko je namreč verjeti, da ima NIJZ podatke o razlogih za presežno umrljivost izključno za obdobje covid-19. Če je temu namreč tako potem je povsem jasno, da napovedi, opozorila, zastraševanje in vsiljevanje cepljenja ni imelo prav nobene objektivne podlage. Ali pa je NIJZ iz povsem razumljivih razlogov omenjeno prenehalo zanimati takoj po koncu covid-19. V takem primeru se je resno potrebno vprašati zakaj.

NIJZ brez dvoma razpolaga s podatki o vzrokih smrti tudi za leta po koncu covid-19, saj te podatke zbira. Podatki vključujejo tako covid-19 kot druge vzroke smrti. Šele posredovanje podatkov za kasnejša leta namreč sploh omogoča zaključek, ali je povečana smrtnost res posledica covid-19, ali pa gre za druge dejavnike, kot so učinki zapoznele in neustrezne zdravstvene oskrbe v času covid-19 in cepljenja. Podatki o smrtnosti so ključni za razumevanje vpliva covid-19 in drugih dejavnikov na zdravje prebivalstva. Pomembno je, da so ti podatki dostopni javnosti in seveda tudi raziskovalcem, da se lahko izvedejo podrobne analize. Dejstvo ali bo NIJZ posredoval podatke ali ne, seveda ne more biti odvisno zgolj od tega ali podatki koristijo NIJZ oziroma predhodni kampanji o nevarnosti covid-19 oziroma varnosti in učinkovitosti cepljenja.

Skladno z navedenim tožeča stranka predlaga, da naslovno sodišče tožbi ugodi, odločbi NIJZ št. 090-09/2024-3 z dne 04.04.2024 in IP z dne 31.05.2024 odpravi ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa v njihovi odmeri dalje do plačila, v 15 dneh.”