Posodobljeno: 02.07.2024

Poročilo o stanju in aktivnostih glede Zahteve za analizo

Podatki o cepilnem statusu umrlih in obolelih so strogo varovana skrivnost medicine

Na NIJZ smo poslali Zahtevo za analizo

4.3.2024 smo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) naslovili Zahtevo za analizo zdravstvenega stanja prebivalstva Slovenije po epidemiji in Analizo odziva na epidemijo. Prioritetno zahtevamo analizo postopkov ter rezultatov cepljenja proti Covidu-19 s primerjavo zdravstvenega stanja in smrti med cepljeno in necepljeno populacijo v Sloveniji.

Čeprav na NIJZ razpolagajo z vsemi zahtevanimi podatki, že več kot 3 leta ignorirajo in zavračajo mnoge pobude laične in strokovne javnosti za izvedbo analize in primerjave zdravstvenega stanja prebivalstva glede na status cepljenja proti Covidu-19, s čimer onemogočajo dostop do pomembnih informacij javnega značaja. Pravzaprav nimamo niti podatkov o tem, kakšna je umrljivost in obolelost zaradi Covida-19 med cepljenimi in kakšna med necepljenimi, kar je osnova za preverjanje učinkovitosti cepiv.

Tovrstne analize bi moral strokovni direktor NIJZ že pred leti vključiti v letne načrte dela, ki jih sprejme svet zavoda NIJZ. Dejstvo, da je bil ukrep cepljenja največja novost v letu 2021, ko se je zdravstveno stanje začelo drastično poslabševati, bi moral biti poleg eksperimentalnega statusa ‘cepiv’ in zahtevanega dodatnega spremljanja varnosti, še dodaten razlog za izvedbo teh analiz, vendar se jim to ne zdi potrebno.

Ministrstvo za zdravje, ki je nadrejeni organ NIJZ, smo seznanili s problematiko in jih prosili, da se opredelijo do pomembnosti tematike in od NIJZ zahtevajo te analize. Po 3 mesecih smo prejeli kratek odgovor, da ‘na NIJZ nimajo vpliva’. Odgovor predsednika vlade še čakamo.

Če bi ti podatki pričali o varnosti in učinkovitosti ‘cepiv’ proti Covidu-19, verjamemo, da bi jih že razkrili in tako verodostojno ovrgli trditve drugega mnenja stroke o njihovi nevarnosti in neučinkovitosti. Zato se upravičeno sprašujemo, ali tako prikrivajo škodljivost teh ‘cepiv’ in svoje strokovne napake? 

Zahteva za analizo

Zahtevo in tožbo smo poslali preko odvetniške pisarne  v imenu skupine ‘Odgovoren za zdravje’ oz. ‘Društva za zaščito človeka in njegovih pravic’ s podporo organizacij povezanih v kampanji Drugo mnenje, ter vseh obstoječih in bodočih podpisnikov spletne peticije. Med drugimi so jo podprli v Iniciativi slovenskih zdravnikov (ISZ) in Civilni iniciativi slovenskih pravnikov (CISP). Aktivno jo podpirata tudi prof. dr. Matjaž Zwitter, član odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici in strokovni sodelovec projekta OZZ, in Dušan Nolimal, zdravnik in specilaist javnega zdravja ter bivši zaposleni na NIJZ. Podporo in pomoč je izrazila tudi Urška Klakočar Zupančič na protokolarnem srečanju. Analize oz. strokovne ocene cepljenja in ukrepov pa prepoznavajo kot potrebne tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije in v Državnem svetu.

NIJZ je zahteve po pričakovanjih zavrnil, zato smo vložili tožbo

Na NIJZ so ‘delno’ odgovorili le na 4 dodatna odvetnikova vprašanja, vsa ostala vprašanja in zahteve so v celoti ignorirali. Naše pritožbe so bile zavrnjene, zato smo 2.7.2024 zoper NIJZ vložili tožbo.

Kot razloge za zavrnitev na NIJZ navajajo:

1. Zahtevani podatki pravno ne izpolnjujejo vseh kriterijev Informacij javnega značaja (IJZ).
IJZ so edine informacije, ki so jih po zakonu dolžni posredovati javnosti, čemur je pritrdil tudi Informacijski pooblaščenec (IP). Če zahtevanih podatkov, analiz in odgovorov na vprašanja nimajo že oblikovanih, potem ti podatki ne veljajo za IJZ, niso pa jih dolžni na zahtevo javnosti oblikovati, to lahko od njih zahteva le Ministrstvo za zdravje (MZ), ki tudi zagotovi sredstva za izvedbo. Od MZ pa lahko to zahteva Predsednik vlade (PV).

2. To so zelo zahtevne analize, za katere nimajo kadra in sredstev.
Če bi statistike samo opremili s cepilnim statusom brez upoštevanja drugih dejavnikov, naj to ne bi prikazalo realnih oz. uporabnih podatkov. Pa že s tem bi imeli veliko dela, ker podatki v večini niso digitalizirani. Nasprotno pa prof. dr. Matjaž Zwitter, član odbora Zdravniške zbornice, v Delovem članku, kjer poziva k analizi cepljenja, pravi, da bi bila takšna raziskava relativno nezahtevna. Neuradno zaposleni na NIJZ izražajo skrb, da bi podatki v takšni obliki v javnosti povzročili preplah in še dodatno zmanjšali zaupanje v cepljenje, zato v OZZ verjamemo, da te podatke v takšni obliki imajo in da ne pričajo o varnosti in učinkovitosti.

3. Mednarodne oz. tuje študije so dovolj dobre, in dokazujejo varnost in učinkovitost cepiv, za to ni potrebe po lastnih študijah.
Uradne velike študije iz tujine, na katere se naslanjajo tudi naši pristojni, vsebujejo pomembne nepravilnosti (npr. cepljeni po določenem času po zadnjem odmerku veljajo za necepljene). Tako kritike teh študij kot mnoge druge verodostojne študije, ki ugotavljajo nevarnost in neučinkovitost cepiv, pristojni ignorirajo. Obstajajo tudi mnogi upravičeni sumi in dokazi koruptivnega delovanja, prikrivanja podatkov in potvarjanja študij.

Zahtevane analize in soočenje različnih strokovnih mnenj so nujne, ker:

1. Je bilo cepljenje največja novost v letu 2021, ko se je zdravstveno stanje v Sloveniji začelo drastično poslabševati. Znano je, da sta akutni miokarditis in pljučna embolija lahko posledica cepljenja proti Covidu-19 ali težjega poteka te bolezni. Pristojni trdijo, da je tveganje za pojav miokarditisa bistveno večje po okužbi kot po cepljenju. Vendar pa je bilo v letu 2021, ko je potekalo najbolj množično cepljenje proti Covidu-19, za kar 63 % več hospitalizacij zaradi akutnega miokarditisa, medtem ko leta 2020 ni povišanja. Podatkovni portal NIJZ kaže tudi 36 % več hospitalizacij zaradi pljučne embolije v primerjavi z letom 2020, ko še nismo imeli ‘cepiv’. Tudi druge številke so zaskrbljujoče. Da bi lahko preverili morebitno povezavo s cepljenjem, bi morali te podatke opremiti z natančnim statusom cepljenja proti Covidu-19. Preberi več…

2. Je bilo za ‘cepiva’ proti Covidu-19 je zaradi  pospešenega razvoja in eksperimentalnega statusa zahtevano dodatno spremljanje varnosti, saj so zaradi ‘izrednih razmer’ dobila pogojno dovoljenje za uporabo po manj kot 6 mesecih kliničnih preizkušanj, čeprav navadno razvoj cepiva traja najmanj 5 do ponavadi 10 do 15 let. Zdravstveno stanje ljudi po cepljenju bi morali zato še posebej skrbno spremljati že brez zgornjih podatkov o poslabšanju zdravstvenega stanja, česar pa v Sloveniji niti zdravniki niti pristojne institucije ne počnejo. Preberi več…

3. So merjenje in analize rezultatov medicinskih postopkov temeljni standard medicinske znanosti (»evidence based medicine«), kar so posebej poudarili v Državnem svetu na Posvetu o sodobnih zdravstvenih politikah. To je (oz. naj bi bilo) samoumevno že za ustaljene in preizkušene medicinske metode, še toliko bolj pa je to nujno v primeru novih, ne dovolj preizkušenih metod, med katere se uvrščajo ‘cepiva’ proti Covidu-19. Preberi več…

4. Je izvajanje primerjalnih analiz med cepljenimi in necepljenimi skupinami ključno za razumevanje vpliva cepljenja na zdravje prebivalstva. ”Če bi se pokazalo, da je v skupini cepljenih manj zdravstvenih težav in smrti kot v skupini necepljenih, bi to gotovo pomirilo nekatere skrbi v javnosti in lahko dodatno podprlo potrebo po cepljenju kot učinkovitem preventivnem ukrepu. Nasprotno, če bi se izkazalo, da je v skupini cepljenih več težav, bi to bilo treba temeljito raziskati in ugotoviti, ali so te težave neposredno povezane s cepljenjem ali pa so predvsem posledica drugih dejavnikov.” (Dušan Nolimal v Delovem članku)

5. Znanost glede cepljenja in drugih ukrepov nikakor ni enotna. Podatki na podlagi cepilnega statusa v večini držav niso dostopni javnosti. Kjer pa so, obstajajo različne študije na podlagi istih podatkov, ki kažejo zelo različne rezultate. Tako na eni kot na drugi strani pa so te študije podvržene strokovnim kritikam.  V nedavno objavljeni študiji so raziskovalci sistematično pregledali 39 študij, ki so bile pristranske pri kategorizaciji meritev, npr. po določenem času po prejemu zadnjega odmerka so tudi cepljeni veljali za necepljene. Rezultati študij so odvisni od različnih dejavnikov, zato je še toliko bolj pomembno, da naredimo lastne, neodvisne študije tudi v Sloveniji.

6. V vseh državah obstajajo legitimne zahteve po tem, da se temeljito in neodvisno analizira dogajanje med pandemijo in uspešnost oz. sorazmernost uvedenih ukrepov v posameznih državah: V Nemčiji so po objavi zapisnika notranjega sestanka krizne korona skupine, ki je dokazal, da so pristojni vedeli več o virusu in ukrepih, kot so javno priznali, pozivi k analizi še močnejši; avstralski senat je nedavno odločil, da se vzpostavi uradno preiskavo o prekomerni smrtnosti; na Hrvaškem bodo poslanci glasovali o pobudi za analizo; itn.

8. Je zaupanje javnosti v strokovnost, odgovornost in integriteto uradne medicinske stroke, ter odprtega in transparentnega delovanja organov javnega sektorja na zelo nizkem nivoju. Čeprav pristojni največji problem odziva na epidemijo vidijo v slabi promociji in komunikaciji, smo na drugi stran prepričani, da so med največjimi problemi nestrokovnost, malomarnost, netransparentnost, laži in zavajanja ter korupcija.

7. Se spreminjajo tako Zakon o nalezljivih boleznih v Sloveniji kot tudi mednarodne pogodbe in pravilniki.  Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO/WHO) s spremembami mednarodnega zdravstvenega pravilnika in novo Pandemijsko pogodbo/sporazumom podeljujemo večjo moč in nadzor nad upravljanjem z našim zdravjem in življenji, brez da bi analizirali epidemiološke ukrepe, ki jih je ta organizacija priporočala. Na to nevarnost v opozarja dr. Andraž Teršek v časopisu Pravna praksa v članku SZO – največja svetovna nevarnost vsem ljudem bo očitno uresničila svoje zavržne načrte.

Le z močno podporo medijev in javnosti nam lahko uspe!

Na NIJZ in Ministrstvu za zdravje se temu več kot očitno in dokazano na vse pretege izogibajo. Zato je zelo je pomembno, da mediji raziskujejo in poročajo ter da kot ljudstvo vršimo čim večji pritisk na pristojne in odgovorne.

→ Aktiviraj se
Piši pristojnim tudi ti

ZAHTEVA ZA ANALIZO ZDRAVSTVENEGA STANJA PO EPIDEMIJI

Zakaj se je v Sloveniji poslabšalo javno zdravje v 2021 in 2022? Zahtevamo analizo varnosti in učinkovitosti cepiv proti Covidu-19 s primerjavo zdravstvenega stanja in smrti med cepljeno in necepljeno populacijo, analizo odziva na epidemijo, soočenje z drugim mnenjem stroke ter prevzem odgovornosti in sanacijo povzročene škode.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja