NIJZ že četrto leto onemogoča dostop do pomembnih informacij in zavrača izvedbo analiz cepljenja

Dušan Nolimal, dr. med.

Dušan Nolimal, dr. med., ki je bil do upokojitve zaposlen na Nacionalnem inštitu za javno zdravje (NIJZ), je za Delo odlično povzel izogibanje NIJZ-ja, da bi na podlagi podatkov iz Slovenije naredili analize učinkovitosti in varnosti cepljenja proti Covidu-19. Vse podatke za to imajo.

’’NIJZ že četrto leto ovira analizo politično občutljivih, toda za javnost pomembnih podatkov in zavrača objavo informacij o zabeleženih stranskih učinkih cepljenja. Takšno ravnanje lahko resno ogrozi javno zdravje. To, da morajo nevladne organizacije NIJZ še vedno opozarjati na nujnost izvedbe nekaterih epidemioloških raziskav za razjasnitev posledic pandemije, je skrb vzbujajoče.

Blokiranje dostopa do potrebnih informacij in zavrnitev izvajanja potrebnih analiz lahko povzroči, da pomembni podatki ostanejo skriti, potrebne raziskave, ki bi lahko razkrile morebitne nepravilnosti ali varnostne pomisleke, pa niso izvedene.

Izvajanje primerjalnih analiz med cepljenimi in necepljenimi skupinami je ključno za razumevanje vpliva cepljenja na zdravje prebivalstva. Če bi se pokazalo, da je v skupini cepljenih manj zdravstvenih težav in smrti kot v skupini necepljenih, bi to gotovo pomirilo nekatere skrbi v javnosti in lahko dodatno podprlo potrebo po cepljenju kot učinkovitem preventivnem ukrepu. Nasprotno, če bi se izkazalo, da je v skupini cepljenih več težav, bi to bilo treba temeljito raziskati in ugotoviti, ali so te težave neposredno povezane s cepljenjem ali pa so predvsem posledica drugih dejavnikov.

Pandemija je razkrila tudi temno plat človeške narave, saj so nekatera podjetja in vplivni posamezniki izkoristili situacijo za lastno korist. Hkrati smo bili priča valovom lažnih in zavajajočih informacij, ki so jih širili tisti, ki so želeli iztržiti več dobička iz krizne situacije. Brez argumentov so bili ožigosani tisti, ki so na to opozarjali. Pomanjkanje prostora za raznovrstna mnenja in diskusijo ter označevanje drugačnih stališč kot nevarnih ali nezanesljivih je resno ogrozilo svobodo izražanja in kritičnega mišljenja v družbi. Zato je bistveno, da institucije, kot je NIJZ, delujejo transparentno in odgovorno ter zagotovijo jasne in zanesljive informacije, ki temeljijo na znanstvenih dokazih.

V Sloveniji obstaja legitimna potreba po bolj poglobljenem proučevanju odziva na nedavno pandemijo, ki ga zahtevajo različna civilna združenja, nevladne organizacije, posamezni raziskovalci in raziskovalni novinarji. Čeprav NIJZ upravlja obsežne zbirke podatkov o cepljenju, obolelosti in smrti, povezane s covidom-19, se podatki ne analizirajo v zadostni meri, da bi izpolnjevali potrebe in zahteve javnosti ter medijev.

Nekatere pobude za razjasnitev pomislekov oziroma tveganj, povezanih s cepljenjem, so bile arogantno zavrnjene, čeprav ima NIJZ tudi moralno-etično odgovornost pri izvajanju raziskav in pri komunikaciji rezultatov z javnostjo.

Dejstvo je, da NIJZ nosi odgovornost do vseh prebivalcev, kar vključuje tudi nevladne organizacije. Te organizacije pogosto delujejo kot glas ljudi, ki jih zastopajo, in imajo legitimno pravico do informacij, ki so pomembne za zdravje in dobrobit družbe. Zato bi moral NIJZ sprejemati njihove zahteve po pojasnilih in analizah, ki lahko vplivajo tudi na odločitve o cepljenju. Tovrstne analize bi moral strokovni direktor NIJZ že pred leti vključiti v letne načrte dela, ki jih sprejme svet zavoda NIJZ.

Naloga NIJZ je zagotoviti, da so odločitve in ukrepi v zvezi z javnim zdravjem podprti s strokovnimi analizami in raziskavami. Zavrnitev izvajanja teh analiz z utemeljitvijo, da NIJZ nima dovolj strokovnih kadrov, ali skrivanje za določili zakona o dostopu do informacij javnega značaja, zmanjšuje zaupanje v institucijo. 

Javnosti bi moral posredovati vse informacije, s katerimi bi inštitut moral razpolagati, pa zaradi lastne neaktivnosti ali celo malomarnosti (oziroma namerno) ne razpolaga. Inštitut ima namreč poleg dolžnosti zbiranja, vodenja in upravljanja zbirk podatkov s področja javnega zdravja tudi dolžnost analize oziroma vrednotenja podatkov ter omogočanja dostopa do teh podatkov zainteresirani javnosti, saj je le tako mogoče določiti učinkovitost in varnost določenega ukrepa. Ker NIJZ kljub večletnim pobudam javnosti sploh ni začel izvajati primerjalnih analiz med cepljenimi in necepljenimi skupinami, je legitimno vprašanje, ali so njihove raziskave na področju cepljenja in covida-19 izvedene z visoko stopnjo strokovnosti, etike in zanesljivosti.”

Celoten prispevek si lahko preberete tukaj: https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/cepljenje-kako-nadomestiti-zamujeno

V sklopu ‘Zahteve za analizo’ zahtevamo, da svoje statistične podatke o boleznih in smrtih opremijo s cepilnim statusom in naredijo analize učinkovitosti in varnosti cepljenja proti Covidu-19 na podlagi podatkov iz Slovenije.

Podpri zahtevo s svojim podpisom in jo deli čim širše:

ZAHTEVA ZA ANALIZO IN SOOČENJE Z DRUGIM MNENJEM

Zakaj se je poslabšalo javno zdravje v 2021 in 2022? Zahtevamo analizo varnosti in učinkovitosti kovid cepiv s primerjavo zdravstvenega stanja in smrti med cepljeno in necepljeno populacijo, analizo odziva na epidemijo, sodelovanje z drugim mnenjem stroke ter prevzem odgovornosti in sanacijo povzročene škode.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja